Milošević velja za enega najbolj kontroverznih srbskih politikov, še danes pa v njegovi domovini niso razjasnili, ali je bil komunist, nacionalist ali zgolj politični oportunist.
Vzpon na srbsko in tudi jugoslovansko politično sceno je začel sredi 80. let minulega stoletja. Nato je s podpihovanjem srbskega nacionalizma odigral pomembno vlogo pri razpadu SFR Jugoslavije in izbruhu vojn na Hrvaškem in v BiH, na oblasti pa se je ohranil tudi po Natovem bombardiranju Srbije zaradi nasilja na Kosovu leta 1999.
Zanj so bile usodne šele volitve za predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) 24. septembra 2000. Uradno je Milošević sprva zmagal za nekaj glasov, a opozicija s protikandidatom Vojislavom Koštunico na čelu tega ni priznala, ker naj bi jih dobil s pomočjo prevar in poneverb. Sledili so množični protesti, ki jih je Milošević skušal zatreti tudi s silo, a je bil na koncu prisiljen Koštunici čestitati za zmago.
Pol leta za tem je Beograd Miloševića izročil haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kjer so mu sodili za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti. Še pred izrekom kakršnekoli sodbe je 11. marca 2006 umrl za srčno kapjo v haaškem priporu. Po njegovi smrti so primer opustili in tako niso nikoli izrekli sodbe.
Še danes ni del zgodovine
Milošević še danes ni del zgodovine, ampak je v Srbiji vseprisoten. Pred dnevi se je na primer več sto ljudi udeležilo pogreba nekdanjega Miloševićevega telesnega stražarja Sente Milenkovića, kar je znova obudilo spomine na stare čase in mnenja, da takrat "ni bilo vse tako slabo".
Časnik Politika, ki je blizu vladi in ki je Miloševića označil za političnega igralca svetovnega formata, pa je danes ob sklicevanju na dokument, ki je vodil do njegove izročitve Haagu 28. junija 2001, poročal, da je bila ta v nasprotju z ustavo.
Dokument o izročitvi Miloševića Haagu je podpisal takratni namestnik pravosodnega ministra Dragan Vulić, ki pa po poročanju Politike za to sploh ni bil pristojen - odločitev o tem naj bi bila namreč v rokah sodnika oz. vrhovnega sodišča. Sam Vulić je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Novosti svoj podpis obžaloval. Dejal je, da je bil takrat zgolj navaden uradnik, ki je moral spoštovati odločitev vlade, kar pa ga obremenjuje že leta.
Sedanji premier Aleksandar Vučić je bil v času Miloševića minister za informiranje, v 90. letih prejšnjega stoletja znan po skrajno desničarskih govorih o Veliki Srbiji in po tem, da je medijem rad zavezoval usta. Vučić priznava napake in grehe iz Miloševićeve dobe, iz katerih pa da je potegnil lekcijo, in se danes predstavlja kot prozahodni reformist.
Nekdanji premier in sedanji zunanji minister Ivica Dačić je bil nekdaj Miloševićev tiskovni predstavnik, znan tudi kot "Mali Sloba", od izročitve padlega predsednika Haagu pa vodi njegovo socialistično stranko (SPS). Tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić je bil nekdaj tesen Miloševićeve zaveznik, od svojega vzornika pa se tudi ni nikoli javno distanciral.
Šešelj še vedno njegov največji zagovornik
Največji Miloševićev zagovornik, ki je sicer haaški obtoženec, ostaja Vojislav Šešelj, ki ga je haaško sodišče zaradi bolezni pred meseci začasno izpustilo iz pripora, odtlej pa se upira vrnitvi. Šešlju, nekdanjemu vodilnemu zagovorniku velikosrbske ideje, se bo z njegovo radikalno stranko (SRS) glede na vse ankete na aprilskih predčasnih volitvah v Srbiji uspelo vrniti v parlament.
Oligarhi, ki so obogateli z Miloševićevim blagoslovom, v Srbiji ostajajo prav tako nedotakljivi kot večina odgovornih za vojne zločine - z izjemo resnično velikih rib, ki jih je obsodilo sodišče v Haagu.
Miloševiću in njegovi glavni podpornici, soprogi Mirjani Marković, so očitali tudi odgovornost za več nerazjasnjenih političnih umorov, česar v Srbiji prav tako še niso predelali. Markovićeva skupaj s sinom Markom danes živi v Moskvi, kjer sta dobila politični azil, ki ju ščiti pred kazenskim pregonom.
Civilna družba v Srbiji že leta zaman opozarja, da brez osvetlitve preteklosti ne bo niti prihodnosti. Tudi civilnodružbena pobuda Rekom, ki si prizadeva za ustanovitev komisije za razjasnitev vojnih zločinov povsod na območju nekdanje Jugoslavije, doslej ni bila uspešna.
Milošević je pokopan v rodnem Požarevcu na vzhodu Srbije. Ob njegovem grobu se bo verjetno v petek zbrala množica, udeležbo so med drugim napovedali v SPS.
