Osnutki predlogov sklepov, ki jih bodo voditelji sprejeli danes, so že izdelani in v njih med drugim najdemo ultimat, da mora Grčija nemudoma zagotoviti 50 tisoč mest za morebitne prosilce za azil, pri čemer bo EU Atenam ponudila potrebno pomoč. Migrante, ki nimajo možnosti pridobiti azil, pa morajo nemudoma vrniti v Turčijo. »Tok nezakonitih migrantov vzdolž zahodnobalkanske poti se končuje. Ta pot je odslej zaprta,« je pomemben del dokumenta, ki ga je na vpogled pridobil ugledni časopis Der Standard.
MIGRANTE NAZAJ V TURČIJO
Na današnjem izrednem vrhu EU in Turčije, na katerem pričakujejo tudi turškega premierja Ahmeta Davutogluja, bo govor o izvajanju novembra lani dogovorjenega akcijskega načrta za zajezitev migracijskega toka v Evropo. Vrhu bo nato še isti dan sledilo srečanje voditeljev osemindvajseterice, ki naj bi ob koncu sprejeli skupno izjavo, a ta bistva sklepov naj ne bi spremenila. Predvideni ukrepi, ki naj bi jih po srečanju nemudoma začeli uresničevati, bodo temeljili na dogovorih, doseženih s turško stranjo. Med glavnimi ukrepi se omenja tudi ta, da začne Turčija nemudoma konstruktivno sodelovati pri nadzoru zunanje meje EU v Egejskem morju in ponovno sprejme tiste migrante, ki nimajo možnosti pridobiti azil v Evropi. Pri tem v Bruslju načrtujejo poseben sporazum o vračanju med EU in Turčijo, ki naj bi začel veljati 1. junija. Do takrat bo vračanje potekalo na podlagi dvostranskega sporazuma z Grčijo.
MIGRANTI IZ TURČIJE NEPOSREDNO V DRŽAVE EU
Države članice naj bi se na vrhu tudi zavezale, da bodo začele izvajati dogovorjeni načrt o preselitvi sirskih beguncev neposredno iz Turčije v članice Unije. Voditelji naj bi tudi brez zadržkov podprli načrt nujne humanitarne pomoči, ki ga je v sredo predlagala Evropska komisija. Načrt predvideva 700 milijonov evrov pomoči za članice EU pri soočanju z migracijsko krizo v prihodnjih treh letih. Kot navaja Der Spiegel, bodo voditelji EU v skupni izjavi pozvali tudi k čimprejšnjemu začetku delovanja načrta premestitve 160 tisoč beguncev znotraj Unije. Glede vzhodnoevropskih držav, ki doslej niso pokazale pripravljenosti za sprejem beguncev, pa naj bi bilo predvideno, da premestitve ne bi začele izvajati vse države hkrati.
DODATNE SILE NA ŽARIŠČNE TOČKE
Pomembno vlogo bo imela tudi evropska agencija za zunanje meje Frontex. EU namerava v okviru agencije v Grčijo nemudoma poslati dodatno osebje, ki bo delovalo na meji z Makedonijo in Albanijo. Ti naj bi tudi poskrbeli za boljše delovanje žariščnih točk v Grčiji, kjer naj bi begunce registrirali in pripravili na porazdelitev po članicah EU, kjer bodo lahko deležni ustreznega azilnega postopka.