To namero je že takoj po koncu vrha EU v noči s petka na soboto napovedala nemška kanclerka Angela Merkel, razprava v Nemčiji preko konca tedna pa je pokazala, da jo pri tem podpirajo vse tri koalicijske stranke - poleg njenih krščanskih demokratov (CDU) in bavarskih krščanskih socialistov (CSU) tudi socialdemokrati (SPD), v rokah katerih je tudi zvezno ministrstvo za družino.
Del dogovora z britanskim premierjem Davidom Cameronom je tudi možnost, da država omeji otroške dodatke za delavce migrante iz drugih članic unije, če njihovi otroci še naprej živijo v domovini in so tam življenjski stroški nižji kot v državi, kjer dela njihov starš. Do leta 2020 naj bi ta novost veljala le za nove zahtevke za otroški dodatek, od leta 2020 pa za vse.
Kot piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemenine Zeitung (FAZ), je nemško ministrstvo za družino očitno odprto za to spremembo, saj ugotavlja, da je življenje v večini drugih držav članic - še posebej tistih, od koder prihajajo delavci - cenejše kot v Nemčiji.
Dogovor s Cameronom poleg tega predvideva možnost, da država članica priseljencem iz EU za obdobje do štirih let ukine izplačevanje državnih dodatkov, namenjenih najslabše plačanim delavcem.
Predpogoj za to je ocena Evropske komisije, da je socialni sistem države zaradi velikega navala delavcev migrantov iz drugih držav EU ogrožen, a v Bruslju so že nakazali, da bi vsaj Veliki Britaniji to zeleno luč prižgali.
Ta izjema bi bila omejena na sedem let in bi v teoriji veljala za vse članice - a kot piše FAZ, je v praksi izvedljiva le za Britance, saj večina drugih držav teh dodatkov ne pozna. Poleg tega bo veljala - če bodo Britanci na referendumu sploh podprli članstvo v EU - le za države, ki so po veliki širitvi EU na vzhod leta 2004 svoj trg dela odprle delavcem iz novih članic.
