sta

Francija želi hitrejšo uveljavitev nove zakonodaje o pranju denarja in financiranju terorizma, ki je sedaj predvidena v letu 2017, izboljšanje sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami ter krepitev nadzora nad nebančnimi plačilnimi metodami.

Pred mesecem dni je minister Mramor v Bruslju izpostavil, da pričakuje prožnost pri odločanju o tem, kateri stroški, nastali pri soočanju z migracijsko krizo, so upravičeni do pokritja z evropskimi sredstvi.

V Bruslju bo zagotovo še odmeval sinočnji sestanek enajstih članic unije, med njimi Slovenije, ki želijo v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja uvesti sporni davek na finančne transakcije. Pred sestankom je bilo slišati dvome o možnosti dogovora.

Po zadnjih izračunih bi bili potencialni davčni prihodki od tega davka v Sloveniji manjši od prvotno predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka, so v ponedeljek pred sestankom sporočili z ministrstva za finance.

Slovenija podpira in predlaga rešitve, ki so zanjo najprimernejše: prizadeva si za oblikovanje sistema davka s široko davčno osnovo ter nizko davčno stopnjo, ki bo čim manj administrativno obremenjujoč za davčne zavezance ter enostaven za pobiranje.

Slovenski minister Mramor se bo ob robu zasedanja s podpredsednico komisije Georgievo, pristojno za proračun, pogovarjal o migracijskih izdatkih in potrebi po pospešitvi postopkov glede zaostalih plačil pri kohezijski politiki.