Novice Svet24

Nevarnost s skrajnim islamom prežetih posameznikov in skupin v Franciji obstaja že desetletja, še bolj pa se je povečala z vzponom skrajne teroristične organizacije Islamska država (ISIS). Trenutno se okoli 500 francoskih državljanov bori z džihadisti v Siriji in Iraku, okoli 200 se jih je že vrnilo, najmanj 500 pa jih čaka na odhod na »bojišče«, od koder se vrnejo z novimi znanji in sveže indoktrinirani.

Vsak teden načrtujejo nove napade

Reuters

Francoski predsednik Francois Hollande je letos poleti dejal, da obveščevalne službe vsak teden odkrijejo skupine ali posameznike, ki naj bi načrtovale teroristične napade. Vseh ne morejo preprečiti. Pregled začnimo z lanskim februarjem.

Takrat je policija v Cannesu preprečila načrt Ibrahima Boudina, francoskega državljana alžirskih korenin, ki se je vrnil z bojišč v Siriji. Policija je pri njem našla pištolo, navodila, kako napraviti bombo in tri pločevinke napolnjene z eksplozivom TATP – eksplozivom, ki so ga uporabili tudi samomorilski napadalci v klubu Bataclan.

Maja je sledila solo akcija Mehdija Nemmoucha, spet Francoza alžirskih korenin, ki je imel v Siriji opravka z zajetimi talci iz Zahoda. 29-letni Nemmouche je v judovskem muzeju v Bruslju ubil štiri ljudi. S petkovimi napadi v Parizu ga povezuje kraj bivanja. Živel je v Molenbeeku, predmestju Bruslja, kjer naj bi živela dva izmed sedmih napadalcev v petkovem masakru.

V Molenbeeku je živel tudi 25-letni Ayoub El Khazzani iz Maroka, ki je avgusta letos na hitrem vlaku na poti od Amsterdama do Pariza poskušal izvesti napad, kar pa so mu preprečili.

Reuters

Decembra lani je na policijski postaji v Toursu več policistov zabodel 20-letni Bertrand Nzahabonayo, francoski državljan po rodu iz Burundija. Med napadom je kričal "Alah je velik", poškodoval tri policiste, nato pa so ga ustrelili. Še kot dijak se je spreobrnil v islam, nato zapadel v svet bagatelnega kriminala, nekaj tednov pred incidentom pa je na Facebooku objavil fotografijo zastave ISIS-a.

Januarja je ves svet pretresel napad na satirični tednik Charlie Hebdo. Pokol je bil delo bratov Kouachi, domnevno po naročilu jemenske veje Al Kaide. Spet je šlo za sinova alžirskih emigrantov, ki sta bila rojena in vzgojena v Parizu. Tretji napadalec, 32-letni Amedy Coulibaly, obsojeni kriminalec in pristaš ISIS-a, je skoraj istočasno izvedel napad na židovsko trgovino. Umrlo je 17, ljudi, vse tri napadalce pa je nato policija ubila.

Še isti mesec je belgijska policija še v fazi priprav presenetila pripadnika Isisa, doma iz Molenbeeka, in ju eliminirala v belgijskem mestu Verviers. Po napotkih vodstva Isisa naj bi načrtovala bombne napade v francoskih mestih.

Minilo je nekaj mesecev in policija je zadnji hip preprečila udar 24-letnega študenta Sida Ahmeda Ghlama. V Alžiriji rojenega Ghlama so zasačili v avtu, v katerem je imel veliko orožja in neprebojne jopiče. Preiskava je pokazala, da naj bi napadel več cerkva v Parizu. Ghlama so obsodili še za umor 32-letne ženske, ki ji je ukradel avto. 

Junija je izgubil razum 35-letni Yassin Salhi, družinski mož, oče s tremi otroki. V bližini Lyona je obglavil svojega šefa in selfi z obglavljenim poslal skrajnežem v Sirijo. Salhi je bil maroško-alžirskih korenin.

Alžirska naveza

Reuters

Revščina, neuspešna integracija, vpletenost v kriminal, psihične motnje, vse to so lahko delčki, ki ob indoktrinaciji s skrajnimi različicami islamske vere pripeljejo do terorističnih dejanj. Ni pa mogoče spregledati še enega dejavnika, specifičnega za Francijo. Veliko napadalcev je alžirskih korenin.

V Franciji namreč živi okoli 1,5 milijona prebivalcev alžirskih korenin, priseljencev v času francoskega kolonializma ali po alžirski osamosvojitvi, s katero se je končala t.i. alžirska vojna (1954 – 1962), ter njihovih potomcev.

Francija in Alžirija sta seveda danes prijateljski državi, čeprav zaradi sence zgodovine ne v najbolj prisrčnih odnosih. Hollande se je leta 2012 na zgodovinskem obisku v Alžiriji opravičil za trpljenje alžirskega ljudstva v času francoske kolonialne nadvlade.

Mladeniči, ki danes izvajajo grozljiva dejanja, nimajo nikakršne pravice sklicevati se na krvave roke francoskih kolonialistov. Ob dogajanju na Bližnjem vzhodu (trenutno predvsem v Siriji), pridiganju radikalnih islamskih klerikov ter obupu neperspektivnega vsakdana v getoiziranih mestih, so lahko zgodovinske krivice dodatna iskrica, ki jih popelje na pot nečloveškosti – na morilsko stran salafističnih džihadistov.