Mesec in pol bodo naši izbranci ljudstva bolj ali manj uživali (za kar bodo, seveda, tudi prijemali plačo), saj so se začele parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 1. septembra.
Čeprav bi bilo morda bolj smiselno preveriti, kako učinkoviti so bili poslanke in poslanci pri svojem delu, pa pogosto slišimo, kako je s kriteriji za merjenje učinkovitosti in storilnosti samo križ. Tako lahko pogledamo le gole številke o letošnjem dogajanju v državnem zboru, ne pa tudi dejanskih sprememb (zanimale bi nas predvsem tiste, kki bi olajšale oziroma izboljšale življenja ljudi), ki so jih izbranci ljudstva dosegli.
Do začetka parlamentarnih počitnic se je državni zbor sestal na enajstih sejah, sedmih rednih in štirih izrednih. Poslanci so v poslanskih klopeh presedeli 40 dni oziroma dobrih 325 ur. Obravnavali so 176 točk dnevnega reda ter sprejeli 49 zakonskih besedil.
Sprejeli so 18 zakonov ter 31 zakonskih novel. Največ, 24, so jih sprejeli po rednem postopku, 19 po skrajšanem, šest pa po nujnem. Poleg tega pa so ratificirali še 16 mednarodnih sporazumov. Sprejeli so tudi 45 aktov, s katerimi so izvolili oziroma imenovali kandidate na različne funkcije. Med drugim so imenovali štiri nove ustavne sodnike.
Trikrat so morali zaradi veta državnega sveta ponovno odločati o zakonskih predlogih, v vseh primerih so jih znova potrdili z zadostno večino glasov. DS je namreč veto vložil na zakon o drugem tiru, zakon o vajeništvu ter novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018.
Ni pa bilo v drugo uspešno januarsko glasovanje o spremembah zakona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonile možnost odpoklica župana. Veto je DS sicer sprejel že konec lanskega leta.
Članom vlade zastavili 857 poslanskih vprašanj in pobud
V DZ so bile letos vložene tri pobude oz. zahteve za razpis referenduma. Januarja je samostojni poslanec Andrej Čuš vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja, a je DZ njegov predlog zavrnil. Sledil je predlog poslanke Alenke Bratušek za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi denacionalizacijskega zakona, a ga je predlagateljica pozneje umaknila. Je pa DZ na zahtevo več kot 40.000 volivcev za 24. september razpisal referendum o drugem tiru železniške proge Divača-Koper.
Poslanci so v letošnjem letu članom vlade zastavili 857 poslanskih vprašanj in pobud.
Med delovnimi telesi je bil v letošnjem letu najbolj aktiven odbor za zadeve EU, ki se je sestal na 33 sejah, dvaintridesetkrat pa so zasedali člani odbora za zunanjo politiko. Po drugi strani se člani ustavne komisije in komisije za narodne skupnosti letos niso sestali niti enkrat.
Med preiskovalnimi komisijami pa je bila najbolj aktivna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju žilnih opornic. Sestala se je namreč na 26 sejah ter zaslišala 33 prič, kažejo podatki o delu DZ za obdobje od 1. januarja do 17. julija.
Tudi letos je prišlo do nekaterih menjav v poslanskih klopeh. Nepovezani poslanec Zvonko Lah, še prej poslanec SDS, se je namreč februarja pridružil poslanski skupini NSi. Iz poslanske skupine Levica pa je nedavno izstopil Matjaž Hanžek in postal nepovezani poslanec.
