Novice Svet24

Sodišče je presodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Najvišji slovenski predstavniki so zadovoljni, Hrvaška pa vztraja, da sodba zanjo ni zavezujoča.

STA

Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal predsednik sodišča Gilbert Guillaume, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne geografske širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne geografske dolžine oz. na treh četrtinah razdalje med rtom Savudrija in piranskim Rtom Madona. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira ukleščenost slovenske obale.

Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. To je območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče.

STA

To območje bo imelo praktično status odprtega morja, vendar je sodnik predstavil tudi podrobnejši režim, ki bo veljal na tem območju. "Sodišče poudarja, da je režim v območju stika določen tako, da bi zagotavljal integriteto hrvaških teritorialnih voda in svobode povezave Slovenije med njenim ozemljem in odprtim morjem," piše v sporočilu za javnost.

Sodišče je pojasnilo, da "svoboda komunikacije v območju stika ne vsebuje tudi svobode za raziskovanje, izkoriščanje, ohranjanje ali upravljanje naravnih virov, tako živih ali neživih, tako v vodah, na morskem dnu in pod njim na tem območju stika".

Sodišče je tudi pojasnilo, da so pravice plovbe v območju stika enake kot na območju odprtega morja oziroma na območju ekskluzivne gospodarske cone. Plovba in preleti v tem območju so prosti, prav tako polaganje podmorskih kablov ali cevovodov, lahko pa pri slednjih Hrvaška določi svoja pravila.

To, kot je pojasnil mednarodni pravnik Marko Pavliha, pomeni, da je to območje de iure še vedno teritorialno morje, a v njem ne sme izvajati nobenih oblastnih dejanj, de facto pa je to območje enako območju mednarodnih voda.

Sodišče sledilo mejam katastrskih občin

Več o določitvi kopenske meje v razsodbi arbitražnega sodišča preberite v Tako so določili mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem.

Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je potem sledilo tudi sodišče na spornih območjih.

Sodišče je podrobneje določilo razmejitev na več kot 20 območjih. Tako se je odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini.

Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski strani.

Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki.

Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec-del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče.

Prvi odzivi

Premier Miro Cerar je v prvem odzivu ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo, ter napovedal, da se bo zavzel, da se razsodba enotno sprejme, čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena.

Predsednik Borut Pahor, ki je leta 2009 kot premier podpisal arbitražni sporazum, pa je dejal, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja, Slovenija pa je po njegovih besedah lahko zadovoljna s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je razglasitev spremljal v Haagu, je dejal, da je arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat, odločba pa po njegovih besedah potrjuje, da je Slovenija pomorska država.

Vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je prav tako zadovoljen. "To je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal v Haagu in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.