Generalna sekretarka SGiT Karmen Leban pojasnjuje: »Obnašanje dveh članov pogajalske skupine delodajalcev je preseglo vse meje dobrega okusa. Način pogajanj, vzkliki, medklici, telefoniranje med pogajanji. Poleg tega pa sta to izpostavljala dva člana, za katera smo se spraševali, kaj sploh delata v pogajalski skupini, glede na to, da sta že precej časa v pokoju.«
Po naših informacijah gre za Janeza Ivšiča in Danila Daneuja. Lebanova trdi, da sta jo pogajalca obtoževala diletantstva in nestrokovnosti, zaradi česar ne vidi več »smisla v pogajanju z ljudmi, ki ne razumejo situacije in ne tega, kaj je kulturen socialni dialog.«
TGZS pogajalcev ne bo menjala
Lebanova zato pričakuje, da bo TGZS menjala svojo pogajalsko ekipo in oba »gospoda, ki po naših ocenah v to skupino ne sodita.« A se TGZS med pogajanji očitno nič ni zdelo sporno, našega vprašanja, ali nameravajo pogajalca menjati, se niso dotaknili. »Ne želimo komentirati vašega vprašanja v zvezi s pogajalsko skupino TGZS, saj je naš skupen namen uspešno sodelovanje s sindikati gostinstva in turizma,« nam je predsednica TGZS Klavdija Štalcer odgovorila po elektronski pošti.
»To je normalna komunikacija«
Bralci bodo Štalcerjevo nemara bolje poznali pod imenom Klavdija Markež. Gre namreč za tisto ministrico za izobraževanje, ki je morala po dveh dneh odstopiti, ko se je razvedelo, da je njena diploma plagiat. Diplomo so ji odvzeli, izgubila pa je tudi poslanski stolček v poslanski skupini SMC.
Je pa za Radio Študent dan prej pojasnila, da je nivo komunikacije presenetil tudi njo: »Toni, ki so bili izraženi, so bili tako nekako ... ne najbolj sodelovalni. Kolegi so mi pozneje tudi rekli, da je to normalna komunikacija. Zame ni bila in vendarle bi si osebno želela bolj konstruktivno komunikacijo, kot je bila na tem sestanku.«
Delodajalci iščejo drugega partnerja?
Lebanovi so pred odhodom delodajalci še zagrozili, da bodo pač poiskali drugega partnerja za sklenitev kolektivne pogodbe. Kdo naj bi to bil, glede na to, da je SGiT edini reprezentativni sindikat v panogi, niso pojasnjevali.
Veliko prekarnosti in neizplačanih nadur
»Imamo skrb vzbujajoče podatke, da raste število zaposlenih prek espejev. Se pravi, da želijo delodajalci natakarje, kuharje, ne boste verjeli, tudi čistilke zaposliti prek espeja, pri čemer mora delavec potem za ceno dela, za katero izstavi račun, oddelati veliko več ur. Plačani niso ne malica, ne regres, ne prevoz. Plača se le cena, ki je dogovorjena s pogodbo o storitvah,« razkriva Lebanova.
Inšpektorat: Poslužujejo se pravnih trikov
V gostinstvu daleč največ kršitev Po podatkih inšpektorata so lani samo na področju delovnih razmerij ugotovili 1669 kršitev. Vsega skupaj je bilo kršitev približno 11 tisoč. Med 10 in 15 odstotkov vseh kršitev se je zgodilo samo v panogi gostinstva, ki je le ena od 50–60 panog.
Med najinovativnejše pravne trike spada poskus utemeljevanja, zakaj delavec ne potrebuje pogodbe o zaposlitvi, temveč navadno civilnopravno pogodbo. »Na primer, če ima delavec znanja priprave posebnih jedi, pa ni konstantne potrebe po njegovem delu, ampak zgolj kadar stranka zahteva na primer idrijske žlikrofe. S tem so poskušali utemeljevati, da gre za civilno pogodbo,« je razkrila Branka Knafelc, sekretarka na inšpektoratu za delo.
TGZS ponudbo regresa zvišala za 20 evrov
Na sestanku v ponedeljek so se delodajalci in sindikati pogovarjali o višini regresa. Lani so gostinci prejeli 930 evrov regresa, letos so sindikati zahtevali dvig na tisoč evrov. Štalcerjeva nam je sporočila, da so na včerajšnjem upravnem odboru TGZS sklenili svojo ponudbo dvigniti na 950 evrov. Ob tem je pripomnila, da njena panoga izplačuje enega najvišjih regresov za letni dopust.