Le kdo ne bi imel predsednika države, ki je mlad, športen in za povrh še zabaven! Tak je Žiga Papež iz Rateža pri Novem mestu, 23-letni študent, ki se je odločil za vstop v predsedniško kampanjo. Po vsem, kar do zdaj vemo o njem, je res zelo drugačen od resnobnih sivih politikov, ki se nam bodo v kratkem kar sami ponujali kot najboljši.
Priznati moram, da sem se srečanja z Žigo Papežem veselil in obenem malo bal. Veselil zato, ker pogovor z ljudmi, polnimi energije, res ne more biti dolgočasen. In malo bal zato, ker nisem vedel, ali bo Papež katero od svojih potegavščin priredil tudi meni in fotografu. To ne bi bilo nič nenavadnega. Fant je na spletu zadnja leta pod blagovno znamko Papster objavljal svoje zabavne videoskeče in natege številnih neznancev in mimoidočih.
Vendar je srečanje s Papežem dobilo povsem resno obliko pogovora. Že kar preresno za mladega komika, ki je z vsem, kar je do zdaj počel, želel predvsem opozoriti nase in zabavati druge. Kot kaže, odločitev, da bi postal politik, človeka zresni in mu pošilja v možgane drugačne signale kot takrat, ko želi le uživati v življenju.
O Žigi Papežu sem že vedel, da je iz športne družine, njegov oče je nekdanji kolesarski šampion Sandi Papež, mamo pa je bilo za trenutek videti v zabavnem, s telefonom narejenem videoposnetku, v katerem sin sredi Stockholma sprašuje začudene mimoidoče, ali so kje videli njegovo mamo. Konec je srečen: Žiga najde mamo, ki se zasmeje v kamero na telefonu.
Poljubiti šampiona
Žiga Papež je trenutno še študent magistrskega menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tem je diplomiral na fakulteti za šport. Vse življenje je športnik, kot teniški igralec je veliko tekmoval po svetu, in če mu bo uspelo v kvalifikacijah, bo Slovenijo zastopal na naslednji univerzijadi v Koreji.
Da Papež za širšo javnost ni povsem nepopisan list papirja, so torej zaslužni zabavni videoposnetki. Najslavnejši ostaja tisti, ko je v Planici v športnem slogu preskočil nekaj ograj in obšel varnostnike ter našega šampiona Prevca poljubil takoj po enem od skokov. Posnetek je narejen v slogu ekshibicionističnih podvigov, ko na poln stadion priteče kakšen čudak in spusti hlače.
Med videi so posebno zanimivi še inscenacija prihoda Melanije Trump v rodne kraje, skok v Batmanovi opravi s solkanskega mostu, poljubljanje mimoidočih v Firencah in kratki kozmetični tečaj za moške. In seveda video, s katerim je Papež napovedal predsedniško kandidaturo.
In zdaj k pogovoru: dogovorili smo se za srečanje na telovadišču na Kodeljevem v Ljubljani. Tam je Papež pravkar končal teniški trening. S fotografom sva ga čakala na tribuni, ko je proti nama zakorakal fant v brezhibno zlikani srajci, belih hlačah in srebrnih supergah, z urejeno pričesko, uro izstopajoče zlatega videza, v oblačku prijetne dišave. Opisano na kratko: nenavaden predsedniški kandidat. Po prisrčnem pozdravu smo prešli kar na tikanje, našim letom primerno, in da ne bi že pred volitvami zganjali prehude formalnosti. Še zadnjič sem preveril, ali bo to resen pogovor. Papež je zagotovil: nobenega natega ne bo. Vse drugo, kar je bilo povedano od takrat naprej, pa morda postane del nacionalne zgodovine?
Za začetek: veliko zabavnih stvari si že počel. Je predsedniška kandidatura le podaljšek?
Zagotovo! Všeč mi je, da vse, kar počnem, odstopa od ustaljenih oblik in vsakdanjosti. Sovražim rutino in želim, da je obenem še zabavno. Vse se bo tudi v kampanji dogajalo z zabavo.
Kakšna bo formalna pot in kakšni so bili prvi odzivi na napoved kandidature?
Pozitivni, kolikor sem lahko ugotovil. Nisem sicer bral komentarjev na spletu, a moji znanci in prijatelji me podpirajo. Kandidat uradno še nisem, zbrati moram pet tisoč podpisov in nato vložiti kandidaturo. Ne nameravam se povezovati s političnimi strankami. Bolj bi mi koristila podpora športnikov, veliko jih poznam, ob njih sem odraščal. Zbiranje podpisov nameravam začeti v Novem mestu, kjer sem doma, nadaljeval bom v Ljubljani in potem naprej …
Na vrsto bodo prišla televizijska soočenja ...
Tam bom lahko zastopal mnenje ljudi. Imamo pripravljenih nekaj zanimivih idej. Na primer to, da bom na spletnih straneh pripravil anketni vprašalnik, kjer bodo ljudje lahko glasovali o spremembah in predlogih. Ne želim zastopati svojih mnenj, ampak mnenja in stališča državljanov. Želel bi odpravljati njihove težave.
Ali to pomeni, da je politika pri nas postala čisto preresna?
Pogovor z Žigo Papežem je bil prekratek, da bi kandidata do konca spoznali. Kar tudi ne bi bilo prav. Naj se izkaže v prihodnjih mesecih vročega boja za prestol! Čaka ga še veliko mnogo težjih in bolj zapletenih vprašanj od naših: o partizanih in domobrancih, o drugem tiru, o krvavečem zdravstvu in drugih bolečih težavah vsakdanjosti. Kandidat obljublja, da se bo na vse dobro pripravil. Povzeto po Papežu: žalostni so časi, ko ljudje nimajo pred sabo različnih kandidatov. Sam namerava ljudem ponuditi prav to: možnost izbire. Če komu niso všeč dolgočasni in predvidljivi kandidati, bodo lahko volili njega.
To je eden od glavnih razlogov, da sem se odločil za kandidaturo. Smeh je pri nas zapostavljen in kulturo smeha se da spremeniti.
A težave so resne in zapletene, niti malo smešne.
Imam ekipo sodelavcev, tudi nekatere s političnimi izkušnjami, ki mi bodo znali svetovati. Zbiramo ideje, imamo načrt, kako bomo delovali v kampanji, da bo zabavno in resno obenem.
Kaj pa prva dama?
Je v igri. Spoznali jo boste v nadaljevanju. Zaveda se, da jo čaka težko delo.
Kakšni bodo še aduti predvolilne kampanje? Boš slekel srajco, prijel za lopato, asfaltiral lokalne ceste ali poziral za koledar?
Vse bom naredil, kar bo treba. Koledar ni slaba ideja. Pridobivanje ženskih glasov ni zanemarljivo.
Kaj bi želel v Sloveniji najprej spremeniti?
Kot prvo želim izboljšati narodno zavest. Večkrat se mi ponudi primerjava z Balkanci, ki živijo v slabših razmerah od nas, a so ponosni na svojo državo. Najprej želim izboljšati to in podpreti mlade družine. Statistika pravi, da nas čez nekaj desetletij skoraj ne bo več.
In leta 2026, kot je bilo pravkar objavljeno, bo pri nas pol milijona upokojencev.
Fak! Pripraviti se bo treba. Sicer imam s starejšimi veliko izkušenj, rad sodelujem z njimi kot športnik v okviru prostovoljstva.
Je pa v svetu trend mladih politikov … na primer Macron, novi francoski predsednik.
Nekaj čez trideset jih ima, kajne? In njegova žena je videti starejša.
Star je 39 let, žena 24 let starejša od njega. Bila je njegova učiteljica v srednji šoli.
Oh, my God! (O, moj bog, op. a.)
Mimogrede, se spomniš katere od srednješolskih učiteljic, ki ti je bila všeč?
(dolg razmislek) Morda bi se našla katera, ki mi je bila vizualno všeč, a so bile obupno tečne. Ves čas smo se nekaj kregali. Ne bi se ravno poročil z njimi.
Ali doma podpirajo tvojo kandidaturo?
Seveda. Imam veliko srečo, domači me podpirajo. Oče je bil na začetku v dvomih. Že takrat, po Prevcu v Planici, je bil najprej zadržan, a si je že čez eno uro ogledal posnetek in se smejal.
Se lahko še nekoliko predstaviš? Kakšen človek si, zakaj si se začel izražati z videom in komiko?
Vedno sem bil poln energije, a to sem kot mlajši uporabil za šport. Pozneje sem se začel izražati s pisanjem, pred kratkim sem našel svoj nekdanji dnevnik s komičnimi opisi profesorjev in sošolcev. Aktivno sem se ukvarjal s teniško kariero in bil veliko po svetu. Vzporedno so začeli nastajati posnetki, nekoliko provokativni, ki so bili kolegom zabavni, zato sem jih začel objavljati na spletu. Na začetku sem dvomil, kako bodo sprejeti. A prav to mi je bil izziv: doseči, da mi je vseeno za mnenje drugih. Zdaj me žene naprej strah pred normalnim, ustaljenim, stalnim.
A če boš politik, rineš naravnost v to.
Res je, morda iz strahospoštovanja pred tem občutkom. To je tako, kot da greš skočit z elastiko z mostu. Takrat te je strah, a veš, da si ne bi odpustil, če tega ne bi naredil. Številni mi rečejo, da to počnem, ker bi se rad izpostavil. Sploh ne. Drugi mislijo, da sem narcisoiden ali ekshibicionist, a ko me bolje spoznajo, povedo, da so imeli napačen občutek in so se motili. Video in slike seveda ustvarjajo o meni drugačno predstavo.
Si kdaj kadil marihuano?
Nikoli!
Če boš predsedniški kandidat, bodo ljudje želeli vedeti vse o tebi: koliko imaš prihrankov in delnic, kam hodiš na počitnice, fotografirali te bodo na plaži … vse to se ti bo dogajalo.
Odprt sem za vse. Iskren človek sem in več kot v objavljenih filmih o sebi skoraj ne bi mogel pokazati. Zavedam se, da vedno nastanejo manipulacije, napačne informacije, a vem tudi, da se takšne stvari lahko obrnejo meni v prid. Premlad sem še, da bi bil pokvarjen.
Si pripravljen na vprašanja o beguncih, žici na mejah?
O vsem tem bom odgovarjal takrat, ko bom imel več neposrednih odgovorov ljudi. Zastopati želim njihovo mnenje, ne ponujati le svojega. Predstavljati želim državljane.
Kako vidiš svet kot predstavnik svoje generacije?
Veliko negativnih stvari usmerja svet: globalizacija, terorizem … težav je veliko, svet je zbegan. O vsem nameravam več govoriti v prihodnje, zdaj lahko povem le to, da gledam na stvari optimistično, stremim k višjim ciljem, za težave vedno želim najti pozitivne rešitve.
Kljub temu: kateri svetovni problem se ti trenutno zdi največji?
Morda je zadnje čase najbolj izstopal spor med ZDA in Severno Korejo. A tega bi bilo mogoče odpraviti s posredovanjem. Težje pa bo ukrotiti in preprečevati spletni terorizem.
Za konec še priložnost: kaj bi želel sporočiti bralkam in bralcem naše revije?
Mojo kampanjo naj spremljajo kot nekaj pozitivnega. Lahko se tudi sekirajo in mislijo, da sem kreten, a bolje zanje bo, če pogledajo kakšen moj video in si polepšajo dan. To je njihova izbira!
