Zakon o demografskem skladu, s katerim bi morali po koalicijski pogodbi že do konca leta 2015 preoblikovati Kapitalsko družbo v rezervni demografski sklad, je še vedno na delovni mizi koalicijskih partneric. Predsednik Desusa Karl Erjavec glede tega sicer ostaja optimist, a se boji, »da praktično nobena resna zakonodaja v tem mandatu ne bo več sprejeta«.
SMC osamljena
Stranka SD je že decembra potrdila deklaracijo, s katero se je zavezala k pripravi zakonodaje o demografskem skladu. Erjavec je sicer že mesec prej izjavil, da bo »SD na primer sprejel tudi neko deklaracijo na to temo, mi to vidimo predvsem kot podporo našemu skupnemu projektu«.
Erjavec ima namreč občutek, da se ta projekt namerno zaustavlja. Interes Desus je, da bi čim več prihodkov državnega premoženja šlo za pokojninsko blagajno, zlasti za bodoče generacije, »nekateri pa imajo druge interese«. To je, da bi sredstva, ki se pridobivajo iz naslova državnega premoženja, namenili denimo za zmanjševanje javnega dolga, nekateri pa bi s temi sredstvi financirali druge projekte, je pojasnil Erjavec.
Z vrsto konkretnih vprašanj smo se obrnili na Stranko modernega centra, v odgovor pa prejeli le vrsto političnih floskul. Med ostalim so nam povedali, da je v ospredju njihove politike človek.
Za sklad se zavzema tudi SD
Na dejstvo, da se je koalicija tej programski točki zavezala s koalicijsko pogodbo, že dalj časa opozarja tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. »A tu bomo morali predvsem dati na stran ideologijo in se dogovoriti o realnih ocenah, kaj je možno dati v sveženj demografskega sklada. A tu se za zdaj ne najdemo,« je povedal. Kaj natanko je Han mislil z »ideologijo«, nam ni uspelo izvedeti.
Sporno je upravljanje Zavarovalnice Triglav
Vključevanje opozicije?
Han je podal tudi mnenje, da bi morali v pripravo zakonodaje vključiti tudi opozicijo, saj da premoženje ni le premoženje trenutne vlade. Kljub poizvedovanju nam ni uspelo izvedeti, ali Han dopušča sprejem zakonodaje brez podpore poslancev SMC.
Za SMC je očitno najspornejši prenos 34-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav iz Slovenskega državnega holdinga. To sicer predvideva tudi pristojni zakon. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je sicer še v sredo izjavila, da vprašanje upravljanja deleža Zavarovalnice Triglav ostaja odprto, a da naj bi iskali kompromisno rešitev. Kopja se lomijo predvsem okoli tega, ali naj sklad s tem deležem upravlja avtonomno ali naj nad njim preko SDH obdrži vpliv politika.
»Tukaj se oni zelo striktno držijo zakona o SDH, jaz načeloma glede tega ne bi imel težav, če bi bilo vse idilično. Oboje je namreč v državni lasti, vendar se zna zgoditi, da ima SDH drugačna stališča in parcialne interese, zato nas skrbi, da se dividende Triglava ne bodo nujno stekale v demografski sklad,« je jedro spora včeraj pojasnil Uroš Prikl, poslanec Desusa.
»Zakon mora veljati s 1. 1. 2018. Demografski sklad je prioriteta nad prioritetami v koalicijski pogodbi. V Desusu smo postavili časovnico, naj se ta zakon sprejme pred poletjem, o detajlih pa se lahko pogovarjamo tudi kasneje,« dodaja Prikl.
Zakaj demografski sklad?
Jabolko spora je delež Zavarovalnice Triglav. Desus zahteva, naj ga upravlja demografski sklad, SMC bi ga rad obdržal pod upravo SDH. Cerar ne daje konkretnih pojasnil, kje se lomijo kopja okoli demografskega sklada.
Višina denarja, ki ga mora zaradi staranja prebivalstva v pokojninsko blagajno prispevati državni proračun, se je od leta 2007 podvojila na okoli 1,5 milijarde evrov na leto. Napovedi demografov so ob tem iz leta v leto bolj pesimistične, za vzdržnost pokojninskega sistema je tako nujno zagotoviti dodatne finančne vire. Najbolj krizna leta nas namreč čakajo med letoma 2030 in 2060, v katerih bomo imeli, kot napovedujejo demografi, več upokojencev kot delovno aktivnih.
Kje dobiti denar?
V Sloveniji nimamo nafte, iz katere se dobički stekajo v norveški demografski sklad. Pri nas zato nameravajo v demografski sklad preoblikovati Kapitalsko družbo (Kad), vendar Kad pri tem še ne ve, kaj natanko bi to pomenilo zanje v organizacijskem smislu. Ker koalicijska pogajanja potekajo za hermetično zaprtimi vrati, je trenutno znano le, da bo na sklad prenesena okoli milijarda evrov Kadovih naložb, kar pa ni dovolj. Poleg predvidenega prenosa 34-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav bi se sklad polnil tudi z desetimi odstotki kupnin od prodaje podjetij v državni lasti. V sklad pa bi se po predvidevanjih stekal tudi del trošarin za alkoholne in tobačne izdelke in koncesij.
