Glavni namen predloga zakona ZL je boj proti prekarnim oblikam zaposlitve, katerih število se pri nas zelo hitro povečuje.
»Trenutna situacija je absurdna. Ko inšpekcija ugotovi, da bi moral biti nekdo redno zaposlen, namesto da bi ukazala, da se delavec zaposli, ukaže, naj se delo prekine oziroma naj delavca vržejo na cesto,« nam je dejal poslanec ZL Miha Kordiš.
Prepovedali bi prisilno espeizacijo
Delodajalci namreč delavce silijo v prisilne samozaposlitve zato, da se tako izognejo plačevanju nadomestil za prevoz in prehrano na delu, upoštevanju kolektivnih pogodb ter izplačevanju bolniških nadomestil. Tako neposredno oškodujejo delavca. V Nemčiji na primer, v nasprotju s Slovenijo, delodajalcu, ki ne izplačuje prispevkov, grozi celo do petletna zaporna kazen. Pri nas za tovrstne prekrške ni odgovarjal skoraj nihče.Kot pravi Kordiš, predlagajo, da bi inšpektor hkrati s prepovedjo dela odredil način za odpravo nezakonitega stanja: »V primeru navidezne samozaposlitve bi inšpektor kršitelju odredil, da mora delavcu v treh dneh predložiti pogodbo o zaposlitvi. Če pa bi inšpektor ugotovil, da delodajalec izvaja delovni proces z delavci, ki jih je najel od nezakonite agencije, bi moral takim delavcem ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.« V vladnem predlogu namreč preprečevanja dela prek nezakonitih agencij ni. Primerov brutalnega izkoriščanja delavcev pa je vedno več. Spomnimo samo na Marof Trade, kjer je zaradi bolečin v predelu srca in težav z dihanjem med delom umrl delavec. Delavci iz tega podjetja pa so opisovali, da so delali tudi po 360 ur na mesec, vsak dan 12 ur v dnevnih in nočnih izmenah.
Dobički v žepe delodajalcev
Delodajalska stran pogosto očita, da bi avtomatično zaposlovanje prekarno zaposlenih zvišalo stroške, kar bi privedlo do odpuščanja zaposlenih. Kako na to odgovarja Kordiš? »Ne gre za to, da si delodajalci ne morejo privoščiti rednih zaposlitev. Nočejo si jih,« je prepričan in opozarja tudi na to, da je gospodarska aktivnost dosegla predkrizno raven: »Pa vendar imamo 60 tisoč delovnih mest manj. Kam gre razlika? V dobiček delodajalcev. Imamo tri milijarde evrov presežka v menjavi s tujino. Kam gre ta denar? V dobičke delodajalcev. Samo trgovinska panoga beleži čisti letni presežek v višini 521 milijonov evrov. Kam mislite, da se steka, v boljše plače? Ne, v dobiček delodajalcev.«
Od leta 2008 se je število samozaposlenih povečalo za 30 odstotkov, število agencijskih delavcev pa podvojilo. Oboji so prikrajšani za delavske pravice in se jih lahko odpusti z danes na jutri, brez odpravnine.
Zakon potreben že zdavnaj
Kot pravi Iztok Jurančič iz Sindikata novinarjev Slovenije, ki je bil predlagatelj sprememb na tem področju, bi bil zakon potreben že zdavnaj, saj bi opolnomočil inšpektorje za delo, ki bi lahko ukrepali v primeru nepravilnosti. »S tem bi tudi razbremenili sodstvo, saj so prekarno zaposleni do zdaj na sodiščih izgubili le nekaj tožb,« poudarja. Meni, da je predlog ZL skladen z njihovimi predlogi ter radikalnejši in bolj temeljit od vladnega predloga, ki je sicer še vedno v medresorskem usklajevanju. Gospodarsko ministrstvo in ministrstvo za delo namreč iščeta kompromis med fleksibilnostjo, ki jo želi delodajalska stran, in socialno varnostjo. Zato želi vlada tudi vložiti tri zakone na področju dela hkrati. Delavske pravice želi povečati s tem, da bi delodajalcem omogočila lažje odpuščanje. Z ministrstva za delo sicer odgovorov na naša vprašanja glede te tematike do zaključka redakcije nismo prejeli.
Medtem ko mineva čas, pa je preprečevanje delavskih kršitev še vedno oteženo. Če ne bo sprememb, zato Jurančič že za jesen napoveduje zbiranje protestnih podpisov.
