Lara Likar je ob nedavnem svetovnem dnevu downovega sindroma poudarila, da bo morala država še veliko storiti, da bodo osebe s to kromosomsko motnjo in njihovi svojci živeli bolje.
Lara Likar, mlado dekle iz Ajdovščine, ki v društvu Downov sindrom Slovenija dela kot specialna pedagoginja, o tistih, ki imajo ta sindrom, govori z iskrico v očeh; kot da bi hotela opomniti, da so to čisto običajni ljudje, do katerih pa družba še vedno pristopa nekoliko zadržano.
»So osebe tako kot mi; imajo enake želje, potrebe. Želim si, da bi jih okolica bolje sprejemala, zato je treba čim več ozaveščati o trisomiji 21. Percepcije, ki jih človek ima o osebah z dodatnim kromosomom, namreč vplivajo na to, kako bomo kot družba z njimi delovali, ravnali. Menim, da so na rob odrinjeni prav zaradi pomanjkanja dobrih informacij o downovem sindromu, s katerimi razpolagajo ljudje,« poudarja Likarjeva. Zato so se včeraj, ob svetovnem dnevu downovega sindroma, v Ljubljani in še nekaterih drugih mestih po državi člani društva trudili ozaveščati javnost o tistih z dodatnim kromosomom.
Pomoč staršem
Lara se je z njimi sicer prvič srečala že pred leti, ko je kot prostovoljka obiskovala Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava), kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. »Imam specifične učne težave – disleksijo. Najprej sem mislila, da bom delovala v tej smeri, potem pa sem tekom študija spoznala, da je populacija z downovim sindromom tista, s katero bi rada delala. Počutim se poklicana, da pomagam njim in njihovim staršem,« nam pove.
»Rada bi poudarila, da je zelo pomembna zgodnja obravnava otrok s tem sindromom in njihovih staršev. Bolje bi bilo treba pristopiti do staršev, ki se jim rodijo otroci s trisomijo 21. Država bo morala kaj narediti v tej smeri,« so še sklepne misli Lare Likar.
