Slovenija

Kolumna Matica Munca: Svet norcev

Matic Munc
20. 3. 2017, 21.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Ne morete verjeti, koliko strahu je v nas!

Arhiv Svet24
Ostanite zmerno nori v okvirih varnega in domačega, če se razumemo.

Zadnje mesece odkrivam samo nove in nove plasti različnih strahov v človeških srcih. Malo preveč posplošeno jih je tlačiti v različne kategorije, pa vendar mi oprostite prav to – kategoriziranje. Strah pred izgubo lažne varnosti, strah pred tem, kaj bodo rekli sosedje, strah pred izgubo piškavega ugleda, strah pred smrtjo in seveda tudi strah pred norostjo. Človek se poblaznelo boji tega, da bo izgubil še tisto troho zdrave pameti, ki ga drži nad gladino. Da bo enostavno znorel. In res je okoli nas veliko različnih norcev, ki nimajo diagnoze.

Ni me strah delati z ljudmi, ki jim je oblast skozi svojo podaljšano roko psihiatrije podelila naziv certificiranih norcev, saj so ti še najbolj normalni od vseh. Njim se ne izogibam v velikem loku, saj so prijetni in lucidni sogovorniki. Da, tudi mene je strah, in sicer čisto drugače norih ljudi. S polnim plinom bežim stran od noro obsedenih ljudi, ki želijo na vsak način razlagati svojo edino resnico in ki zase zahtevajo ves moj čas kar na ulici. Včasih bi svojo pritožbo in srd radi razložili kar na pločniku. Lahko jim rečem trikrat ali večkrat čisto prijazno, da recimo sploh ne počnem tega, kar so si umislili, vendar še kar gonijo svojo. Najraje imam izjavo, da si bom pa že vzel čas samo za njih tudi po izteku svojega delovnika, saj so vendar nekaj posebnega. Odvetnik takšnih povsem norih ljudi ne želim biti. Tukaj strahopetno bežim stran.

Drugim se izognem težje. Sicer se trudim na vso moč, ker sem branje novic omejil na občasno prebiranje twitterja, vendar me tudi tam zaskočijo. V mislih imam ugledne norce s položaji. Prepoznamo jih težje, saj na glavi ne nosijo cvetličnega lončka in se tudi na splošno ne vedejo izrazito protidružbeno, da bi bili očitni. Zelo dobro so naštudirali tehnike prikrivanja, imajo odlične metode zviševanja svoje priljubljenosti in na videz je njihova uglednost zloščena do sijaja. Žal nas ti norci baje vodijo. Sami smo si krivi, ker smo jih izbrali, zato so naše pritožbe res bolj jalove. Kaj si pa mislimo! Kaj pa smo si mislili? Da se bo v jagnje preoblečen volk na koncu vseeno izkazal za nedolžno jagnje? Eh, kako naivni smo! Platon je sanjal državo pod vodstvom filozofov, mi potrebujemo mogoče eno pod taktirko dušeslovcev, da tole norijo malo spravijo v red in norce pospravijo na varno. Samo tako ne bodo več delali škode.

In zdaj imam zgolj nekaj vrstic prostora, da vam razkrijem kakšno finto, kako se izogniti vseprisotnim norcem iz sveta politike, gospodarstva in birokratskega aparata. Ali še bolje – kako ohraniti resnično zdrav razum ob tem cunamiju norosti? Iskreno … nimam pojma. Predlagam, da vsi malo znorimo na varen in zdrav način. Kaj to pomeni v vašem svetu, ne vem, blago opozarjam zgolj na nevarnost, da vas bodo ob preveliki dozi norosti ožigosali za resničnega norca in vas tako spravili iz obtoka. Tega si raje ne želite. Ostanite zmerno nori v okvirih varnega in domačega, če se razumemo. Kako je že tisti naslov knjige? Daleč od ponorelega sveta, točno. Sam se umikam na višine in v globine. Za konec, da še nekaj razčistimo. Če ste čisto običajno normalno nori, lahko z lahkoto pocukate za rokav, ne bo nobene zamere!