Vrhovni sodniki so ocenili, da je bila odločitev, da je Jani Božič z objavo fotografije sms-sporočila Alenke Bratušek kršil tajnost občil, pravilna.
Božič je namreč 27. februarja 2013, na dan, ko je bila imenovana za predsednico vlade, Bratuškovo fotografiral med branjem sms-sporočila, ki ji ga je poslal nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Izsek fotografije, ki je prikazoval vsebino sporočila (šlo je za čestitke ob izvolitvi), pa je nato objavil na svojem portalu Pod lupo.
Okrajno sodišče je Božiča marca 2015 obsodilo na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker je ocenilo, da so bili v njegovem dejanju vidni znaki kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil. Božič se je na odločitev pritožil, vendar se je tudi višje sodišče strinjalo s kaznijo.
Božič je zoper odločitev obeh sodišč na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej je njegov zagovornik navedel, da dejanje, za katero je bil Božič obsojen, sploh ni kaznivo dejanje, podrejeno pa, da so podane okoliščine, ki izključujejo njegovo kazensko odgovornost.
Prestopil mejo
Vrhovni sodniki so ocenili, da Božič s samim fotografiranjem sicer ni storil ničesar takega, kar bi bilo kaznivo, mejo pa je po njihovem prestopil, ko se je z naknadno obdelavo prvotnega posnetka seznanil z vsebino sms-sporočila in nato del fotografije, na kateri je vidna vsebina sms-sporočila, objavil na spletnem portalu. Na ta način je udejanjil vse zakonske znake kaznivega dejanja kršenja tajnosti občil, "ki ga stori tisti, ki se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu, in nato omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali pošiljke", so zapisali vrhovni sodniki. Dodali so še, da Božič ni imel dovoljenja Bratuškove za objavo vsebine sms-sporočila.
