Mobilna verzija
12.58 26. maj 2017

Kaj prinaša zimska suša?

G.G.
Posodobljeno: 17.37 / 11.1.2017

Te dni veliko govorimo o mrazu in tarnamo, ker ni snega. V večjem delu Slovenije v zadnjem mesecu in pol sploh ni bilo veliko padavin, tako da lahko govorimo o meteorološki suši.

posevki, mraz

Foto: Profimedia

Lanski december je bil v večjem delu Sloveniji brez padavin. Kot lanski, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki dodaja, da se to še ni zgodilo, odkar imamo merjenje padavin.

V osrednji Sloveniji decembra običajno pade med 80 in 100 mm dežja, na Goriškem več kot 130 mm, na Gorenjskem blizu 110 mm, v Mariboru 60 mm, v Murski Soboti 50 mm (povprečje v letih 1981-2010).

Fiziološka suša

Ker so kmetijske rastline v obdobju zimskega mirovanja, večjih težav s kmetijsko sušo ni, pravi Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje. »Lahko govorimo le o vplivu suše na posevke ozimnih žit, ki so v tem času na poljih. Razmere se lahko močno poslabšajo, če zimska suša nastopi v kombinaciji z nizkimi temperaturami zraka, ko površinski sloj tal zamrzne. V toplih dneh, ko se je decembra dnevna temperatura zraka dvignila nad 0 stopinj Celzija, se je še sprožala fotosinteza, ki je v rastlinah ob pomanjkanju vode povzročila sušni stres - fiziološko sušo. Fiziološka suša iz podobnih razlogov lahko prizadene tudi zimzelene drevnine in grmičevje, posledice opazimo kot porjavelo in izsušeno listje. Izsušena tla predstavljajo tudi močno tveganje za odnašanje površinskega sloja tal na območjih, ki so izpostavljena močnemu vetru oziroma burji na Primorskem,« je podrobneje razložila Sušnikova.

Nizka vodnatost rek

Kako pa lahko zimska suša vpliva na stanje voda? Decembra je vodnatost rek vseskozi upadala, tako da lahko govorimo o zimski hidrološki suši. Mala vodnatost rek beležijo povsod po državi, nekatere manjše presihajoče reke pa so presahnile, kar pa za ta čas ni posebnost.

Tudi gladine podzemnih vod so se decembra zniževale in bile glede na dolgoletno povprečje pod povprečjem, ne pa na zelo nizkih vrednostih. »V zimskem času na primer nizke in zelo nizke vodne gladine največkrat ne vplivajo na količine podzemne vode, razpoložljive za odvzeme, zaradi počasnejšega odziva na klimatske pogoje pa lahko takšen pojav pozimi predstavlja povečano tveganje za nizke in zelo nizke gladine v poletnem času, ko so potrebe po podzemni vodi večje,« je še povedala Andreja Sušnik.

Značke: suša , zima , vodnatost , rastline

Vaš prispevek