34-letni Novomeščan je veljal za enega najboljših slovenskih plezalcev zadnjih let. Bil je eden od nominirancev za zlati cepin, najprestižnejšo svetovno nagrado v alpinizmu, potem ko je pred dvema letoma skupaj s SamomHennesseyjem preplezal prvenstveno smer v zahodni steni 6258 metrov visoke gore Chukyima Go. Konec septembra je v zahodnem delu gorovja Nyanchentanglha v Tibetu skupaj z OlovomIsakssonom in MarcusomPalmom opravil zgodovinski vzpon na 6300 metrov visok Jang Tsang Go. Blestel je tudi v Patagoniji, kjer sta leto prej dve slovenski odpravi pod vzhodno steno gore Cerro San Lorenzo po seriji neuspešnih poizkusov tujih alpinistov v istem dnevu postavili kar dve prvenstveni smeri. Poimenovali so ju No Fiesta in EXIT – pod slednjo se je podpisal prav Kastelic.
Smrtno ponesrečeni slovenski alpinisti po 1. svetovni vojni
Belak Stane je 24. decembra 1995 umrl v plazu pod Malo Mojstrovko.
Bergant Borut se je 20. novembra 1954 smrtno ponesrečil ob sestopu z 8505 metrov visokega Jalung Kanga.
BregarDrago je prva slovenska žrtev Himalaje. 10. julija 1977 je umrl na 8086 metrov visokem Gašerbrumu v Pakistanu.
BudinAnton se je 8. avgusta 1991 smrtno ponesrečil v naših gorah. Imel je 89 let.
CajzekAlojz se je januarja 1983 smrtno ponesrečil v severni triglavski steni. Po uspešno opravljenem zimskem vzponu se mu je ob sestopu ob vrveh v Bavarski smeri le nekaj deset metrov nad tlemi izpulil klin.
Bobo
Tomaž Humar in Viki Grošelj
CerjajSilvo se je leta 1988 udeležil šaleške odprave na Kilimandžaro. 27. julija je pri sestopu za posledicami višinske bolezni.
ČarMarko je 11. januarja 2000 umrl med helikopterskim prevozom, potem ko se je ponesrečil v zaledenelem slapu Aquamarin v Logarski dolini.
DolharAlojz je 23. marca 1969 umrl pod Mojstrovko, ko mu je med vračanjem na Vršič zdrsnilo na ledenih tleh.
DolinšekBeno je 14. oktobra 1994 umrl na pobočju Anapurne v Nepalu. Pri višini 7000 metrov je bil prisiljen opustiti vzpon zaradi slabega vremena. Kolegom se je prek radijske povezave zadnjič javil s točke nekaj sto metrov nižje.
FrantarMarija je 3. maja 1991 umrla ob sestopu s Kangčendzenga, potem ko ji zaradi izčrpanosti, ozeblin in snežne slepote ni uspelo osvojiti vrha. Zmanjkalo ji je približno 150 metrov. Vzrok smrti naj bi bil zdrs in padec na snežno plato tisoč metrov nižje.
FurlanVanja je umrl pri padcu v Veliki Mojstrovki med tečajem za gorske vodnike 15. avgusta 1996.
HolcAleš se je 28. junija 2014 pridružil mednarodni odpravi v Himalajo. 15. julija 2014 bi se moral vrniti v bazni tabor, a ga ni bilo. Reševanje je bilo neuspešno.
HumarTomaž je 10. novembra 2009 umrl v še vedno nepojasnjenih okoliščinah, najverjetneje pri sestopu z vrha Lantang Lirunga. Z gore se je zadnjič javil 8. novembra, ko je sporočil, da si je poškodoval nogo, rebra in hrbtenico.
JegličJanez je 30. oktobra 1997 umrl v orkanskem vetru na vrhu 7855 metrov visokega Nuptseja. Vrh je dosegel pred Tomažem Humarjem – ko je ta sledil njegovim stopinjam v snegu, je ob koncu našel le še narobe obrnjeno in prižgano radijsko postajo.
KavarTomaž je 3. julija 2000 umrl na Mustag Ati.
JugKlement se je 11. avgusta 1924 smrtno ponesrečil v Triglavski severni steni. Njegova smrt je pogosta tema razprav, saj mnogi menijo, da je zaradi neuslišane ljubezni storil samomor.
KekecBoštjan se je leta 1993 udeležil slovenske odprave na vrh K2. Med čakanjem na izboljšanje vremenskih razmer je zbolel za višinsko boleznijo in ob poskusu sestopa umrl.
KoflerZvone je 29. junija 1971 umrl pri povratku po vzponu na Isto-o-Nal.
KozjekPavle se je 25. avgusta 2008 smrtno ponesrečil med vzponom na 7273 metrov visoko goro Muztagh Tower.
LihtenekerMarko je 21. maja 2005 umrl tik pod vrhom Everesta. Kriva naj bi bila tehnična napaka – odpovedal naj bi mu ventil na kisikovi bombi.
LikarTamara je deset dni pred odhodom v Pamir trenirala v severni steni Malega Koritniškega Mangarta. V nevihtni noči med 26. in 27. junijem 1982 je zaradi podhladitve umrla v steni.
MarkovičAndrej je oktobra leta 2000 umrl med sestopom z 7350 metrov visokega južnega vrha Jongsanga. Pokopali so ga v ledeniško razpoko pod steno.
MežnarPeter se je 28. junija 2014 pridružil mednarodni odpravi v Himalajo. 15. julija 2014 bi se moral vrniti v bazni tabor, a ga ni bilo. Reševanje je bilo neuspešno.
MiheličTine je 2. oktobra 2004 zaradi srčne kapi umrl med vzponom na Pihavec v Julijskih Alpah.
OderlapFranc se je 1. oktobra 2009 smrtno ponesrečil na osemtisočaku Manasluju v Himalaji. Na višini 5800 metrov ga je med preizkušanjem opreme za smučarsko odpravo na K2 v glavo zadel odkrušen kos ledu, zaradi česar je padel v nezavest. 3. oktobra je preminil v bolnišnici v Katmanduju.
PetričŽiga je 4. oktobra 1996 odšel na aklimatizacijsko turo proti vrhu gore Kabru in po več dneh sneženja izginil v pobočju.
PočkarBojan je plezal z Žigo Petričem. Doletela ga je enaka usoda.
PodgornikPavel je skupaj s Tamaro Likar v noči med 26. in 27. junijem 1982 zaradi podhladitve umrl v steni Malega Koritniškega Mangarta.
RihtarSrečko je 15. julija 1983 zdrsnil na Ullu Tau v Kavkazu.
RozmanJože je 3. maja 1991 skupaj z Marijo Frantar ob sestopu s Kangčendzenga zdrsnil in padel na snežno plato tisoč metrov nižje.
Tone Škarja
Jernej Zaplotnik in Andrej Štremfelj
SvetičičSlavko je 20. junija 1995 umrl med vzponom na Gašerbrum IV.
ŠepičJože je leta 2004 umrl med sestopom z Dhaulagirija.
ValičMiha je 4. oktobra 2008 umrl ob sestopu z gore Cho Oyu. Avstralca, ki sta plezala z njim, sta ga našla mrtvega na vrvi, po kateri se je spustil. Ni znano, kaj se je dejansko zgodilo, a kaže, da je bil zanj usoden udarec z glavo ob led.
VeberičIvo je 15. julija 1983 zdrsnil na Ullu Tau v Kavkazu.
VidmarDamjan je 4. septembra 1992 med pristopom v Nepalu utonil v reki.
ZamanAndrej je 25. oktobra 2000 umrl med poskusom vzpona na vrh Dorži Lakpa. Zdrsnil je tik pod vrhom in z višine 6500 metrov omahnil v globino.
ZaplotnikNejc je 24. aprila 1983 umrl pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Mansluja v Himalaji.
ŽlofDrago je 30. oktobra 1995 zdrsnil na pobočju Pisan Peaka.