Kot so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve, je globalna odprava smrtne kazni »pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, še posebej v luči dejstva, da nobeno sodstvo ni brez napak«. Podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala. Slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zato vse države, ki še izvajajo smrtne kazni, poziva, da jo čim prej odpravijo »oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje«.
Država in število usmrčenih (2015)
Kitajska: 1.000+
Iran: 977+
Pakistan: 326
Saudova Arabija: 158+
ZDA: 28
Irak: 26+
Somalija: 25+
Egipt: 22+
Indonezija: 14+
Čad: 10
Jemen: 8+
Tajvan: 6
Sudan: 5+
Bangladeš: 4
Singapur: 4
Japonska: 3
Sudan: 3
Jordanija: 2
Oman: 2
Afganistan: 1
Indija: 1
Združeni arabski emirati: 1
Malezija: Ni znano
Severna Koreja: Ni znano
Vietnam: Ni znano
Smrtno kazen je lani izvršilo 25 držav – tri več kot pa leto poprej. Združene države Amerike so edina Zahodna država, ki še izvaja smrtno kazen.
Usmrtitve zaradi povezav s terorizmom
Zakone, ki povečujejo domet smrtne kazni, s tem da je zagrožena tudi za nekatera teroristična dejanja, so v minulem desetletju sprejeli Bangladeš, Indija, Nigerija, Tunizija in nekatere druge države. V imenu boja proti terorizma pa sta nedavno tudi Pakistan in Čad začela znova izvrševati smrtno kazen, na katero je prej leta veljal moratorij.
Smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, ohranja skupaj 65 držav. Pri tem je bil v obdobju med letoma 2006 in 2016 v 15 državah najmanj en človek obsojen na smrt in posledično usmrčen za kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Gre za Afganistan, Belorusijo, Čad, Kitajsko, Egipt, Ekvatorialno Gvinejo, Indijo, Iran, Irak, Jordanijo, Pakistan, Saudovo Arabijo, Somalijo in Združene arabske emirate, navaja koalicija.
Poleg tega je v omenjenem obdobju devet držav najmanj enega človeka obsodilo na smrt za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, a kazni niso izvršile. Še 41 držav pa v zakonodajah ohranja smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, a v zadnjih desetih letih nanjo niso nikogar obsodile oziroma ga usmrtile.
Najmanj 25 držav
Smrtno kazen kot obliko kaznovanja za najhujše, a tudi ne tako hude zločine, sicer še vedno izvajajo tudi številne druge države. Lani jo je izvršilo najmanj 25 držav. Prvo peterico, ko gre za izvrševanje usmrtitev, sestavljajo Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Pakistan in ZDA. Slednja je doslej letos usmrtila 16 zapornikov, lani pa 28, kar je bila sicer najnižja številka v zadnjih 24 letih.
Zadnji obsojenec, ki ga je na slovenskem doletela smrtna kazen, je bil Franc Rihtarič s skoraj sedemdesetimi kaznivimi dejanji, od ropov do antikomunizma, najhujši zločin pa je bil uboj miličnika leta 1955. 30. oktobra 1959 so ga ustrelili v gramozni jami blizu Hoč.
Metode usmrčevanja
V ZDA je najpogostejša metoda izvajanja smrtne kazni usmrtitev z injekcijo – na ta način so od leta 1976 v več kot 33 zveznih državah usmrtili 1.263 ljudi. V osmih državah obsojence še vedno posedajo na električne stole – na ta način je bilo od leta 1976 usmrčenih 158 ljudi. Sledijo plinske celice, v katerih je od leta 1976 ugasnilo 11 življenj. Do leta 2010 so jih uporabili v petih zveznih državah. Na smrt obsojene obešajo v treh zveznih državah – v Delawareu, New Hampshireu in Washingtonu. Od leta 1976 so obesili tri ljudi. Trije obsojenci so umrli pod streli strelskih vodov – takšno obliko smrtne kazni izvajajo v zveznih državah Oklahoma in Utah, če smrtonosna injekcija ali pa električni stol nista na voljo.
Na Kitajskem na smrt obsojene usmrčujejo s smrtonosnimi injekcijami in streljanjem, v Iranu pa s streljanjem, obešanjem in kamenjanjem.
