Brglez se je na facebooku pohvalil, da je vesel, da je lahko prisostvoval odprtju bankomata v občini Osilnica. Na to pa se je odzval nekdanji minister za šolstvo Jernej Pikalo in zapisal, da je najprej mislil, da je napačno prebral informacijo. Pripisal je, da bo to očitno nova politika SMC, kjer kraju vzameš šolo, otvoriš pa bankomat.
Jernej Pikalo
"Verjamem, da boste odslej otvarjali bankomate po vseh občinah."
Na to se je Brglez odzval z besedami, da nobena njegova kritika ne more zmanjšati nasmeha občanov Osilnice. Pikalo pa mu je posmehljivo odvrnil, da verjame, da bo »sedaj otvarjal bankomate po vsej državi,« in pripisal, da bodo občani Osilnice veseli tudi ukinitve delovanja podružnične šole.
Rezilne žice ni odprl
Brglez je nato po plazu komentarjev še enkrat želel pojasniti, zakaj se je odločil za ta korak. Dejal je, da je bila to ena od obljub z aprilskega obiska. Druga je bila ohranitev šole, za kar je dejal, da si je tudi prizadeval. Tretje pa, pomenljivo, ni omenil z besedo, saj gre za odstranitev rezilne žice in ograj. Ob lanski postavitvi žice namreč teh krajev ni obiskal.
Problem ni bankomat, ampak odsotnost razvojnih politik najrevnejših krajev.
Pri tem se postavlja vprašanje, kako je sploh prišlo do tega, da lahko predsednik državnega zbora banko prepriča v postavitev bankomata komercialne banke. Je predsednik pisal vsem bankam in jih vprašal za pomoč ali pa je v tako dobrih odnosih samo z Gorenjsko banko, ki je zdaj postavila bankomat? Tega je NLB pred tremi leti tam odstranila, ker ni našla 5000 evrov, kolikor naj bi bili letni stroški njegove ohranitve.
Problem ni bankomat
Bankomat je samo simptom tega, kako oblastniki danes vidijo politiko. Res bo vsaj nekoliko olajšal življenje krajanov, toda pravi problem je ozkogleda logika današnjih oblastnikov, ki ne vidijo dlje od interesa trga, bank in bonitetnih ocen ter predvsem prek tega ocenjujejo zadovoljstvo vse bolj revnih državljanov. Krivda je pri politikih, ki sledijo interesom bank in kapitala, namesto da bi postavljali in uresničevali vizije in strategije razvoja, ki bi šle onkraj kratkoročnih in tudi za male občine ter oddaljene kraje uničujočih interesov trga. Razvojne politike, ki bi najrevnejšo slovensko občino popeljale v boljše čase, bi morale biti prva prioriteta politikov, če ne želijo, da bo kmalu bankomat vse, kar bo ostalo v občini, ko jo bodo zapustili še zadnji prebivalci.
