V največji vladni stranki se še ne opredeljujejo, ali bi dvig prispevne stopnje podprli ali ne, saj Zdravniška zbornica Slovenije še ni jasno povedala, kako bi to izvedla.
"Če se uspe zbornica dogovoriti s socialnimi partnerji, da to požegnajo, mi kot zakonodajalci nimamo težkega dela. A bodo morali vložiti velike napore," je ocenil poslanec Branko Zorman. Po njegovem mnenju nad predlogom verjetno ne bodo najbolj navdušeni delodajalci in sindikati, saj to za delodajalce pomeni večjo maso za plače, za delojemalca pa manjšo neto plačo.
Obljubili so, da ne bodo dodatno obremenjevali državljanov
Poleg tega bi bilo treba breme prispevne stopnje pravičneje porazdeliti med različnimi skupinami, preden se zaposlene s tem še bolj obremeni, je prepričan Zorman. Ob tem se strinja, da bi dvig prispevka na nek način predstavljal kršitev obljube, da z davki in prispevki ne bodo dodatno obremenjevali državljanov.
Poslanec je spomnil, da je bilo v času krize v zdravstvu izgubljenih več kot 400 milijonov evrov. Vendar pa v SMC menijo, da velja vire prej iskati drugje, kot v dvigu prispevne stopnje. Zorman še opozarja, da iskanje hitrih rešitev ni dobro.
DeSUS bi udaril po državljanih
Po mnenju podpredsednika DeSUS in poslanca Tomaža Gantarja je s stališča, da zagovarjajo javni zdravstveni sistem, v katerem primanjkuje javnih sredstev, dvig prispevne stopnje dober predlog. Temu v prid govori tudi argument, da Slovenija med državami EU iz proračuna v ta sistem daje najmanj denarja.
To bi bila za zdravstveni sistem po Gantarjevem mnenju hitra in idealna rešitev za javno zdravstvo, ki bi v blagajno prinesla nekaj sto milijonov evrov letno. V DeSUS tako ne bi bilo dileme, ali bi tak predlog podprli oz. z njim soglašali, ocenjuje Gantar.
Vendar obenem ugotavlja, da je to verjetno težko izvedljiva rešitev, zlasti zaradi pričakovanega nasprotovanja gospodarstva. Gantar se še strinja, da so obenem v zdravstvu potrebne tudi organizacijske in druge spremembe, a se je treba zavedati, da njihov učinek lahko pričakujemo šele po nekaj letih. Javno zdravstvo pa nima na razpolago nekaj let, je posvaril in ocenil, da bi bil dvig prispevne stopnje takojšen obliž na to rano.
Nujni sistemski ukrepi
Na predlog za dvig prispevne stopnje se je danes po delovnem posvetu vlade odzval tudi prvak SD Dejan Židan. Le zvišanje prispevne stopnje brez ukrepov za večjo učinkovitost in organiziranost zdravstva je po njegovem mnenju neracionalno in nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja.
Židan pričakuje sistemske ukrepe ministrstva do konca leta. "Potem pa se moramo vprašati, ali smo kot družba pripravljeni dati nekaj več denarja za zdravstvo, ali morda zmanjšati nekatere pravice," je dejal. Pojasnil je, da je sam naklonjen temu, da dajo več denarja v sistem in imajo državljani podoben standard ne glede na prihodke.
Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je v četrtek sprejela deklaracijo, ki prinaša priporočila za izhod javnega zdravstva iz krize. Med takojšnjimi ukrepi zbornica politiki svetuje tudi dvig prispevne stopnje za zdravstvo.
