Novice Svet24

Bavčarjev pregon se je začel na podlagi Jankovićeve prijave suma kaznivega dejanja. Slednji je na sodišču dejal, da je obremenjujočo dokumentacijo na občini pustila neznana oseba. Tožilec Kozina upa, da bo sodba do junija prihodnje leto, ko očitki zastarajo, postala pravnomočna.

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je včeraj izrekel sodbo v ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz. Nekdanjemu predsedniku uprave družbe je sodnica Vladislava Lunder prisodila pet let zapora, nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu Kristjanu Sušinskemu tri leta zapora, njegovemu bratu, nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu, pa dve leti zapora.

Bavčar in Kristjan Sušinski bosta morala tudi vrniti nezakonito pridobljena sredstva, in sicer Bavčar 18,5 milijona, Sušinski pa 2,6 milijona evrov (kot je bilo slišati na sodišču, milijonske zneske od njiju z izvršbami terja tudi Furs). A sodba še ni pravnomočna, Bavčar, ki je bil na izreku tudi edini od obtožencev prisoten, pa je že napovedal pritožbo. Tožilec Jože Kozina je s sodbo zadovoljen, v izjavi za medije pa je med drugim dejal, da upa, da bo sodba do junija prihodnje leto, ko očitki zastarajo, postala pravnomočna. Za Bavčarja je sicer zahteval enotno kazen sedem let zapora, glede bratov Sušinski pa je sodišče v celoti sledilo njegovemu predlogu.

Bavčar oproščen napeljevanja Šrota k zlorabi položaja

Arhiv Svet24

Kozina je v ponovljenem sojenju Bavčarju očital napeljevanje k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in pranje denarja, medtem ko je bratoma Sušinski očital pranje denarja. Vendar pa Kozini očitka Bavčarju o napeljevanju Šrota k zlorabi položaja ni uspelo dokazati, zato je bil nekdanji prvi mož Istrabenza v tem delu obtožnice oproščen. Kot je znano, se sojenje v omenjeni zadevi vrti okrog preprodaje delnic Istrabenza leta 2007. Pivovarna Laško je 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato pa prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Po sedmih letih že druga (ob)sodba

Bavčar je bil v omenjeni zadevi že pavnomočno obsojen na sedem let zapora, njegov svetovalec Kristjan Sušinski pa na tri leta zapora. Šrot je bil za zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti obsojen na pet let in deset mesecev zapora, nekdanji prvi mož uprave Maksime Nastja Sušinski pa na tri leta in devet mesecev zapora. Bavčarja je po obsodbi »zvilo« in se je zaradi težav s srcem zatekel v zasebno izolsko bolnišnico Mediocor, od koder je sodišču uspešno »težil« s prošnjami za odlog prestajanja zaporni kazni. Potem pa so vrhovni sodniki ugodili zahtevam za varstvo zakonitosti vsem, razen Šrotu, in zadeva je spet romala v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Prvi varuh človekovih pravic

Bradati mož žametnega glasu in medvedje postave je svojo politično kariero začel graditi v osemdesetih letih ob aretaciji četverice in znamenitem procesu JBTZ. Takrat sta si tako Bavčar kot Janša nabrala dovolj političnega kapitala, ki sta ga spretno unovčila kasneje. Bavčar je v tistem času prevzel vlogo vodje Odbora za varstvo človekovih pravic, iz katerega se je kasneje razvil institut varuha človekovih pravic. Njegova kasnejša dejanja pa so pod vprašaj postavila njegove altruistične namene pri borbi za pravičnejši svet. V tistem času je odbor užival množično podporo in je prerasel v vseslovenski upor proti krivičnim praksam takratne oblasti.

bobo

Živela proletarska revolucija

V študentskih časih je bil Bavčar poznan kot ortodoksni marksist, ki je zaradi svoje radikalnosti konec sedemdesetih let dvakrat celo dobil partijski opomin, kot urednik legendarnega študentske Tribune. V tistih časih je naslovnico tega časopisa krasil napis Živela proletarska revolucija. Kot kritik kapitalizma je diplomiral z delom, ki se je ukvarjalo z razmerjem med delom in kapitalom v SFRJ.

bobo

Povozil človekove pravice izbrisanih

V Peterletovi Demosovi vladi je za dve leti prvič postal notranji minister. V letu 1992 pa je bil med ključnimi krivci za nepravičen izbris kar 25 tisoč oseb iz registra stalnih prebivalcev, kar je še toliko bolj problematično, saj je zaslovel prav z ustanovitvijo Odbora za varstvo človekovih pravic, na katere pa je, vsaj v tem primeru, očitno pozabil kmalu, ko je prevzel pomemben položaj. Za to svojo napačno potezo se je sicer kasneje tudi javno opravičil. Iz tistega časa nanj letijo tudi obtožbe o trgovini z orožjem, zaradi katere naj bi bil med tistimi, ki so obogateli. V letih od 1992 do 1996 pa je opravljal naloge poslanca. Ko se je njegova Demokratska stranka združila z LDS, je prevzel tudi mesto podpredsednika LDS, kjer je veljal za enega najpomembnejših ljudi. Bavčar je danes še posebej ponosen na svoj položaj ministra za evropske zadeve, na katerem je izdatno pripomogel k uspešnemu vstopu v EU.

Začetek gospodarske poti

Ko je Janez Drnovšek po uspešnem dolgoletnem vodenju zapustil mesto predsednika LDS in postal predsednik države, se je v stranki pojavilo vprašanje, kdo ga bo nasledil. Poleg Bavčarja je bil glavni kandidat za to mesto Tone Rop, ki je naposled tudi postal neuspešen predsednik stranke. Bavčar pa se je že pred tem odločil, da bo raje odšel v gospodarske vode, kamor je prišel na povabilo Janka Kosmine, ki je bil pred tem uspešen direktor Istrabenza. Kosmina je sicer kasneje javno obžaloval svojo potezo.

arhiv svet24

Megalomanski projekti

bobo

Bavčar se je na čelu Istrabenza lotil velikih investicij in projektov v času, ko je bilo denarja ob vstopu v evroobmočje na pretek. Toda temu obdobju je sledila velika globalna kriza, ki je tem idejam spodrezala krila. Kot je priznal, je bil sam vedno naklonjen velikim zgodbam in drznim potezam. Bavčarju pa se je najbolj maščevala prav njegova preobrazba iz marksista v kapitalista. Prihajajoče krize, čeprav se je prav s temi vprašanji kot študent marksizma ukvarjal za časa študija, ni znal predvideti. Prav omenjena teorija svari pred tovrstnimi nihanji. Da krize ni znal predvideti, je kasneje priznal tudi Bavčar sam. Če je ne bi bilo, bi bil Bavčar najverjetneje eden izmed množice bogatih in vplivnih tajkunov, prav takšnih, kot jih poznamo drugod po svetu. V nedavnem intervjuju za nacionalko je dejal, da je želel ustvariti podjetje, ki bi bilo prvo v pomembnih branžah v regiji. »Žal mi to ni uspelo,« je dodal.

bobo

Očitki o prigrabljenih milijonih

Zgodba s sodišča se vleče še iz leta 2008, ko je Janković podal prijavo suma kaznivega dejanja, na podlagi dokumentacije, ki jo je na občini pustila neznana oseba. Bavčarju pa so očitali, da si je na podlagi spornih poslov prigrabil kar neverjetnih 21 milijonov evrov. Da bi se izognil zaplembi premoženja, je približno 440 tisoč evrov vredno murgelsko hišo, ki leži le streljaj od Stanovnikove in Kučanove, leta 2008 prepisal na ženo in konec leta 2012 na nepremičnino zapisal še zemljiški dolg, da bi se izognil rubežu. Na sorodnika Evgenija Komljanca je leta 2010 prepisal tudi veliko posestvo v bližini Starega trga pri Ložu, na katerem stojita dve njegovi počitniški hiši. Poleg tega so mediji omenjali, da naj bi imel tudi 20 hektarov vinogradov v Brdih in nepremičnino v Parecagu nad Sečovljami.