Napoved, da bodo banke po uvedbi ležarin udarile po fizičnih osebah s podražitvijo storitev, se uresničuje. NLB o razlogih za podražitev molči, v NKBM pa svojo odločitev upravičujejo z rastjo stroškov, piše Dnevnik.
Potem ko je NLB za podjetja uvedla tako imenovano ležarino (denarno nadomestilo) za depozite, temu so nato sledile še nekatere druge banke, se je največja banka pri nas odločila, da bo po žepu udarila še fizične osebe. Namesto neposredne obremenitve fizičnih oseb bo zdaj prišlo do posameznega zvišanja stroškov storitev.NLB in Nova KBM bosta namreč s 1. novembrom podražili nekatere bančne storitve.
Fizična oseba lahko z zamenjavo banke ali hranilnice prihrani tudi do 222 evrov na leto (po izračunu Zveze potrošnikov Slovenije) oziroma več kot 118 evrov na leto (po izračunu Banke Slovenije).
NLB in NKBM sta svoje komitente že obvestili, da bo v začetku novembra sledila podražitev nekaterih storitev. Tako se bo denimo v NLB plačilo položnice prek spletne banke zvišalo z 0,38 na 0,40 evra, kar pomeni več kot 5-odstotno podražitev.
NLB je na svoji spletni strani sicer objavila nove tarife za prebivalstvo s 1. novembrom, vendar iz tega ni mogoče razbrati, za koliko se dražijo storitve, saj ni primerjave zdajšnjih in spremenjenih cen. Tako komitenti ne morejo primerjati, za koliko se storitve pravzaprav dražijo. Gre za spremembe pri vodenju računov, nadomestil za posojila, plačilne transakcije in višine članarin za plačilne kartice.
Druge banke podražitev za zdaj ne načrtujejo. Tako vsaj zatrjujejo v Abanki, Unicredit banki, SKB in Banki Koper, še piše Dnevnik.
Napovedane bančne podražitve bodo verjetno marsikoga navedle k razmisleku o menjavi banke. Število komitentov že nekaj časa raste predvsem v Delavski hranilnici, saj posluje s cenami iz leta 2005. Zadnja analiza Banke Slovenije je pokazala, da ima prav Delavska hranilnica najcenejše storitve.
