Potres, kakršen je v sredo doletel Italijo, lahko doleti tudi Slovenijo. Razsežnosti so lahko zavoljo starih hiš in visokih betonskih konstrukcij brez zadostne armature katastrofalne.
Arhiv Svet24
Tudi naša rodna gruda se je v preteklosti že velikokrat tresla.
Najnovejši podatki, ki prihajajo iz porušenih italijanskih mest, kjer jih je v sredo stresel potres z magnitudo 6,0, so naravnost grozljivi. Doslej je italijanska civilna zaščita zabeležila že 278 smrtnih žrtev, poškodovanih pa je bilo vsaj 400 ljudi. Reševalci med ruševinami nadaljujejo iskanje preživelih, tla na območju pa se še vedno tresejo.
Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice.
Še vedno iščejo preživele
Več tisoč reševalcev je v bitki s časom vso noč iskalo morebitne preživele. Več sto ljudi je hladno noč preživelo v šotorih, saj so njihovi domovi preveč uničeni za bivanje. Med najbolj prizadetimi sta zgodovinsko mesto Amatrice, kjer so po ocenah lokalnih oblasti uničene tri četrtine mesta, ter bližnji kraj Accumoli.
V Amatriceju se je med drugim sam vase zrušil znameniti hotel Roma, eden od simbolov mesta. Starejše in družine z otroki so namestili v športno dvorano, kjer jim razdeljujejo živila, oblačila in zdravila. Na območju potresa je okoli 5400 reševalcev. Po besedah predstavnika civilne zaščite Luigija D'Angela bodo delo nadaljevali, dokler ne bodo prepričani, da pod ruševinami ni več ljudi.
Rušilo bi se tudi pri nas
Marjana Lutman: »Med potresno ranljive stavbe sodi tudi mnogo tistih, ki so bile zgrajene pred letom 1963.
Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice, ocenjuje vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo Marjana Lutman. Kot je pojasnila, je tudi v Sloveniji še precej starejših kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb. Ob tem je dejala, da je bilo veliko starejših kamnitih zgradb sistematično utrjenih v okviru popotresne obnove v Posočju, mnogo tudi drugod po Sloveniji. Med potresno ranljive stavbe pa sodi tudi veliko tistih, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1963. »Poleg visokih zidanih so to tudi betonske, pri katerih armature v stebrih in na ostalih ključnih mestih ni dovolj,« je še pojasnila Lutmanova.
Kako preprečiti katastrofo
Da bi vedeli, kako se bo vsaj približno katera stavba odzivala na potresne sunke, bi bilo treba za vsako posebej izvesti ustrezno računsko analizo. Brez tega namreč ni mogoče sklepati o odzivnosti stavb. A so, ko je povedala Lutmanova, stavbe pri nas izjemno raznolike in je zato tudi težko posploševati odzivnosti glede na tip stavbe. Je pa mogoče izvesti določene posege za povečanje odpornosti stavb na tresenje tal, a šele na podlagi prej omenjenih analiz.
Tresla se je slovenija
Naša rodna gruda se je v preteklosti že velikokrat tresla. Prvi veliki zabeleženi potres pri nas je bil leta 1348 na Koroškem, o njem pa je pisal že Valvasor. Leta 1511 so se tla močno stresla na Idrijskem, leta 1895 pa se je zgodil ljubljanski potres. Med močnejše potrese v 20. stoletju se uvršča tudi tisti iz Ilirske Bistrice leta 1956, močno smo čutili tudi potres v Furlaniji leta 1976, nedvomno pa se spominjamo še katastrofe iz Zgornjega Posočja leta 1998 in nato še ene šest let kasneje.
Najmočnejši potresi, ki so prizadeli območje Slovenije
Veliki koroški potres 25. januarja leta 1348
Terjal je med 20.000 in 40.000 žrtev. Valvasor piše, da je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ob potresu porušenih 26 mest ter 40 gradov in cerkva.
Potres na Idrijskem 26. marca leta 1511
Doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije. Najhuje je bila prizadeta Idrija, ki je bila skoraj popolnoma porušena.
Ljubljanski potres leta 1895
Rušilni potres v Ljubljani se je zgodil na velikonočno nedeljo, 14. aprila. V Ljubljani in okolici je umrlo sedem oseb, nekaj pa jih je bilo ranjenih.
Potres v Ilirski Bistrici 31. januarja leta 1956
Na območju Slovenije spada med močnejše potrese v 20. stoletju. Njegova magnituda je bila 5,1, največja intenziteta pa VII. stopnje po EMS.
Potres v Furlaniji je bil leta 1976
Močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov. Prizadel je predvsem deželo Furlanijo in severozahodni del Slovenije.
Potres v Zgornjem Posočju 12. aprila leta 1998
Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov.
