Venca sta ob spomeniku, ki ima spravni pomen, nato položila tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković in predstavnik ruske skupnosti v Sloveniji.

Danes odkrito obeležje je prvi spomenik zunaj Rusije, posvečen ruskim in sovjetskim vojakom, ubitim v obeh svetovnih vojnah.

Spomenik med novim in starim delom Žal sestavlja osem stebrov, visokih do pet metrov in razporejenih v polkrog. Stebri predstavljajo osem let, kolikor sta skupaj trajali obe vojni, vanje pa so vklesana imena skupno 3000 padlih ruskih in sovjetskih vojakov.

Na vrhu vsakega stebra je bronast žerjav z razprtimi krili. Beli žerjavi namreč veljajo za simbol ruskih vojakov, padlih v drugi svetovni vojni. Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze so pogosto upodobljeni na spomenikih, povezanih z drugo svetovno vojno.

Rusi imajo tudi znano pesem Žerjavi o drugi svetovni vojni, ki jo je ob današnjem odkritju spomenika zapela Manca Izmajlova.

Spomenik iz slovenskega marmorja, ki naj bi stal okoli 400.000 evrov, je delo ruskih kiparjev, financirali pa so ga Rusi z donacijami.

Pobuda za izgradnjo spomenika padlim ruskim vojakom sega v leto 2011, ko sta se srečala takratna predsednika vlad Pahor in Putin. Zadevo je prevzela mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi rusko-slovenskega medvladnega sporazuma o vojnih grobiščih. Za postavitev so se odločili februarja letos na skupnem slovensko-ruskem odboru.

Po slovesnosti na Žalah sta Pahor in Putin odšla na Brdo pri Kranju na pogovor, ki mu bo sledila delovna večerja, na kateri bo poleg predsednikov tudi slovenski državni vrh ter več ministrov. Po njej bo ruski predsednik končal obisk v Sloveniji.