Še posebej preseneča, da so spremembe pooblastil pripravljene že dve leti po tem, ko je bil spremenjen zakon, ki ureja to področje. Nad tem je presenečen tudi vodja skupine, ki je pripravljala prejšnje spremembe, dr. Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede. »Večina sprememb je represivnih, tisto, kar je skrb vzbujajoče, pa je, da se nižajo določeni standardi in varovalke človekovih pravic. Hotenje policije po večjih pooblastilih je sicer legitimno, saj želi biti policija čim bolj učinkovita, vendar je treba vsako novo pooblastilo skrbno oceniti, ali je uvedba spremembe nujna v demokratični družbi in ali je poseg v pravice posameznika sorazmeren glede na grozečo nevarnost,« opozarja Žaberl.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka:
»Nekateri posegi so zdaj napisani presplošno in v resnici lahko zajamejo celotno populacijo. Zoper ta tveganja ni vključenih nobenih varoval.«
Prevelika pooblastila bi lahko vodila v večje število zlorab. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je ta teden opozorila na sporna določila zakona, pravi: »Zavedamo se, da se je varnostna situacija v svetu zaostrila in da so pritiski na policiste v smislu njihove učinkovitosti vedno hujši, vendar pa je obenem treba obvarovati dosežene vrednote in temeljne človekove pravice, kot sta med drugim varovanje posameznikove zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. To pomeni, da so nekateri posegi sicer dopustni, a jih je treba omejiti na najmanjšo možno mero, torej uskladiti z načelom sorazmernosti.«
Uvedli bi tudi paralizatorje
Med predlogi sprememb so tako predlogi, ki posegajo v do zdaj uveljavljene človekove pravice. Tako bi na primer za vse letalske potnike preverjali, ali je za njimi razpisana tiralica. Uvedli bi tudi brezpilotne letalnike, bolj znane kot drone, ki bi snemali osebe in celo avtomatično prepoznavali obraze in registrske tablice.
Posebej problematični so tudi paralizatorji. O njihovi uvedbi je že pred desetletjem, za časa Janševe vlade, razmišljal notranji minister Dragutin Mate. V dveh letih poskusne uporabe pripadniki specialne enote paralizatorja niso uporabili niti enkrat. Že takrat so številni opozarjali na njegove negativne posledice. Tudi pri Amnesty International opozarjajo na problematičnost njegove uporabe. Kot pravijo, paralizatorji omogočajo zlorabo, saj so zlahka prenosljivi, ni jih težko uporabljati, povzročajo pa izjemno hude bolečine, ne da bi pustili znake uporabe, kar povečuje možnost zlorab. Še posebej nevaren pa je za kronične in srčne bolnike ter nosečnice. Kako bi policist vedel, da ga ni uporabil proti srčnemu bolniku?
Kaj so policijska pooblastila?
So z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo uspešno opravljajo svoje naloge. Vsako pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod zakonskimi pogoji. Na podlagi pooblastil lahko policisti pridržijo osebo, zbirajo podatke, ukazujejo in podobno. Po novem pa bi lahko tudi uporabljali paralizator, avtomatsko beležili vse registrskih tablice in obraze potnikov ter preverjali vse letalske potnike.
Številni smrtni primeri
Med letoma 2001 in 2013 so v ameriški organizaciji Amnesty International zabeležili 540 smrti v policijskih postopkih ob uporabi električnega paralizatorja, pri čemer so bili v več kot 60 primerih smrti paralizatorji uradno prepoznani kot dejavnik, ki je prispeval k smrti. Večina oseb, ki so umrle ob uporabi električnega paralizatorja, ni bila oborožena in ni predstavljala resne grožnje policistom v postopkih. Bomo z razširitvijo pristojnosti policistom podobne primere gledali tudi pri nas? Zaradi vseh omenjenih sprememb v uradu informacijske pooblaščenke celo govorijo o pomikanju v smeri policijske države. Žaberl meni, da bo s sprejemom vseh predlaganih sprememb in dopolnitev pretirano govoriti o policijski državi. »Slovenska policija je strokovna in v daljšem obdobju ne beležimo policijske brutalnosti, odklonov ali ekscesov, kot je to poznano za določene tuje policije,« še poudari.
Zaskrbljenost strokovnjakov
Čeprav so v usklajevanju upoštevali nekatere predloge informacijske pooblaščenke, na primer glede hrambe fotografij in prstnih odtisov, pa so tam še vedno zaskrbljeni. »Še vedno ne glede na to ostaja več predlaganih pooblastil, ki bi lahko imela znaten vpliv na zasebnost in varovanje osebnih podatkov velikega števila oseb, pri čemer policija vztraja pri uzakonitvi teh pooblastil brez predhodno opravljenih analiz učinkov na varstvo osebnih podatkov,« opozarja namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše.
Potrebna široka javna razprava
Predlog bo sicer najprej romal na vlado, pred tem pa so še vedno možne določene spremembe. Kot pravi Prelesnikova, omenjeni zakon spada med tiste, o katerih se bo treba veliko pogovarjati. »Zaradi širokega nabora policijskih pooblastil, ki pomenijo poseg v temeljne človekove pravice, je treba iskati čim širši konsenz.« Časa za spremembe, zaradi pritiska kritične javnosti in stroke, je namreč še dovolj. Vprašanje pa je, ali jim bo vladna koalicija prisluhnila.
