V Sloveniji potrebujemo učinkovite nadzorne sisteme, ki bodo vlili strah vsem, ki gradijo uspeh na nepoštenju, je v pogovoru za Večer poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V današnjem času je po njenih besedah najhujše prav nepoštenje, ki se je razširilo do take mere, da je za preventivo prepozno. "Čas opominov je minil," pravi.
Inšpekcije, policija in pravosodje morajo biti učinkoviti, je dejala Nussdorferjeva. Izgovori, da so inšpekcijske službe podhranjene, so po njeni oceni "iz trte izviti". Meni, da bi morala država poskrbeti za prerazporeditve, saj je državna uprava velika. "Ureditev delovanja vseh inšpekcijskih služb je nujna," je prepričana.
Opozorila je na suženjska razmerja in brezpravne delavce, ki so malone last delodajalca in si iz bojazni pred izgubo dela ne upajo podati prijave. Predvsem med delavci migranti je po njenih besedah zelo veliko strahu, ker bi jih lahko izgnali iz države. Delodajalci to vedo in jih zato tudi lahko nečloveško izkoriščajo, je pojasnila.
Delajo, a potrebujejo pomoč Rdečega križa
Veliko težav imajo po njenih besedah tudi delavci, ki niso migranti. Čeprav so zaposleni, morajo prejemati pomoč Rdečega križa, da lahko preživijo, je dejala.
Nekateri mladi delajo brezplačno in brez povrnjenih stroškov za hrano in pot, samo da bi dobili priporočila za zaposlitev, je spomnila. Delodajalci naj bi nekaterim sicer izplačevali plačo, a mu jo morajo vrniti. Tudi ta skupina se po njenih besedah noče izpostavljati s prijavo, "da si ne bi zmanjšali že tako minimalnih možnosti za zaposlitev".
Kdaj odvzem?
Nedavni primer dečkov, ki so ju odvzeli starim staršem in namestili v rejništvo, pa po njenih besedah opozarja na to, da so takšni odvzemi upravičeni samo v res skrajnih primerih.
"Naučili smo se tudi, da morajo imeti vsi vpleteni na voljo pravna sredstva," je dejala. Upravno sodišče je namreč odločilo, da je bil odvzem dečkov v nasprotju s pravico babice do sodelovanja v pravnih postopkih in tudi do družinskega in zasebnega življenja, je spomnila.
Izginuli otroci
V povezavi z begunsko krizo imajo pri varuhu redne sestanke z ministrstvom za notranje zadeve, nevladniki, pripravljen je tudi poseben projekt. Dela bo zelo veliko tudi v prihodnje, predvsem pa bodo pozornost namenili otrokom brez spremstva. Po uradnih podatkih jih je 6000 izginilo na poti po Evropi, po neuradnih ocenah še več, je dejala.
"Pošteno nas je lahko strah, da so izginili v krempljih trgovcev z ljudmi, v prisilni prostituciji, kot žrtve trgovcev z organi..." je opozorila.
