Uroš Rotnik, ki se je zaradi Teša 6 znašel tudi v središču kriminalističnih preiskav, je sicer svoje videnje na projekt komisiji že predstavil.
Rotnik je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) torej vodil v času, ko je prišlo do odločitve o gradnji projekta, ki se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpel na 1,428 milijarde evrov.
"Oče projekta" je komisiji okoliščine večanja moči in cene investicije šestega bloka sicer že pojasnil februarja, ko je porabil tudi ves čas, ki ga je komisija imela odmerjenega za njegovo zaslišanje. Tako člani komisije niso prišli do vprašanj, to bodo storili danes.
Rotnik je februarja članom komisije zatrdil, da je bil projekt voden transparentno in gospodarno, z vsemi podrobnostmi glede projekta pa da so bili seznanjeni vsi predpostavljeni: nadzorna sveta tako Teša kot HSE, projektna skupina za Teš 6, vsa ministrstva in vse vlade.
O projektu (vrednosti, poteku, času izgradnje projekta in težavah, s katerimi so se srečevali) so bili sproti obveščeni vsi predpostavljeni, nadzorna sveta Teša in HSE, projektna skupina za Teš 6, vsa ministrstva in vse vlade, je ponovil.
Nadzorniki naj bi o vsem soglašali
"Nobene aktivnosti, odločitve nisem sprejel brez soglasja nadzornega sveta Teša," je dejal in dodal, da je zaradi dobre prakse mnogo odločitev sprejel tudi nadzorni svet HSE, čeprav je bil glede na zakon o gospodarskih družbah pristojen le nadzorni svet Teša.
Tako je osnovno pogodbo z Alstomom junija 2008 podpisal s soglasjem nadzornikov Teša, nihče, niti predstavniki lastnika HSE, pa mu nikoli ni rekel, naj pogodbe ne podpiše, je povedal. Ob podpisu pogodbe so bili predstavniki HSE zraven, parafirali so osnutek starševske garancije.
Celoten projekt je spremljala tehnična in glavna komisija, ta mu je predlagala podpis pogodbe, član te komisije pa je bil tudi član poslovodstva HSE - to je bil zanj, kot je pojasnil, več kot jasen signal, da HSE podpira podpis te pogodbe.
Po Rotnikovi oceni so prihranili 20 milijonov evrov
Podpis eskalacije, omejene navzgor, so mu svetovali strokovnjaki na projektnem svetu, je dejal. Po njegovih besedah so imeli na mizi dve opciji: podpis pogodbe za 740 milijonov evrov plus eskalacijo v obe smeri ali podpis za 720 milijonov evrov plus eskalacijo navzgor. "Prihranili smo 20 milijonov evrov, to je dobrobit projekta," je ocenil.
Projekt bi se po njegovem mnenju sicer dalo ustaviti najprej ob izbiri izvajalca, najboljši termin glede na podražitve pa je bil november 2009, ko je bila že kristalno znana trenutna cena projekta (brez montaže) - noveliran investicijski program je bil narejen, dogovorili so se, da za finančno konstrukcijo skrbi HSE. Slednja se sicer po njegovi oceni zapira na koncu, ko so znani vsi vidiki projekta.
Po izpolnitvi odložnih pogojev za veljavnost pogodbe je šlo zares, začetek veljave je bil december 2009, je dejal in dodal, da bi, če bi po tem prekinili pogodbo, izgubili 25 milijonov evrov rezervacije, 80 milijonov evrov, kolikor je bilo plačilo prvega obroka ...
Vse programe so delali skupaj s HSE
Teš je vse investicijske programe po njegovih besedah delal skupaj s HSE, od njih so dobili vhodne podatke. Tudi za zadnji program, ki ga je podpisal, tretji, so imeli na HSE sestanek in so določili cene premoga - 2,25 evra na gigajoul. V Premogovniku Velenje so imeli smele načrte, da bi do te cene prišli in bi tudi prišli od izpolnitvi predvidenih ukrepov, je dodal.
Glede skoka vrednosti projekta med drugim in tretjim noveliranim investicijskim programom (spomladi in jeseni 2009) je pojasnil, da so v drugem, ki je projekt ocenil na 1,424 milijarde evrov, cene slonele na podatkih junij-september 2008, v tretjem, kjer je vrednost za približno 250 milijonov evrov nižja, pa na cenah iz spomladi 2009.
Spreminjali so se tudi viri za financiranje projekta, a leta 2009 pogovorov o državnem poroštvu še ni bilo, je dejal in dodal: "Mislim, da so pogovori o tem začeli v začetku 2010."
"Pritiskov, da je treba speljati projekt, s strani politike ni bilo," je še zagotovil Rotnik in dodal, da je kot direktor Teša skrbel, da se projekt izvede po terminskih in finančnih načrtih, kot jim je lastnik naročil.
Preiskovalna komisija je sicer v četrtek zaslišala tudi sedanjega generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka. Ta je med drugim dejal, da vsaka šola nekaj stane, a da je bila šola v primeru gradnje Teša 6 predraga.
O ceni premoga se je od vsega začetka lagalo
Prav tako je ocenil, da so bili poslanci, ko so prižgali zeleno luč ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za 440-milijonsko posojilo EIB za gradnjo šestega bloka, zavedeni. Opozoril je tudi, da je bila cena premoga 2,25 evra za gigajoul od vsega začetka laž in da bi moral marsikdo, ki bi se tega moral zavedati, to sporočiti.
Kritičen je bil tudi do tega, kako je shranjena pogodba za Teš 6. To je ponazoril z besedami, da imajo po njegovem mnenju nekateri ljudje račun za kolo bolje shranjen, kot je bila shranjena pogodba za Teš 6. Ko je za način hrambe izvedel, je bil zgrožen in ker se sprašujejo, če je pogodba sploh še original, poskušajo na HSE od Alstoma dobiti izvirnik.
