Ko smo pred časom pisali članek o najemanju dragih agencij v HSE, smo članek naslovili Radodarni Košorok. Tako bi bil lahko naslovljen tudi današnji članek, a ker je videti, kot da direktor HSE denar na veliko meče skozi okno, smo ga tokrat označili za potratnega.
STA
Direktor HSE Blaž Košorok zelo rad poseže po zunanji pomoči.
Stroški HSE za intelektualne storitve, avtorska dela, svetovanja, donacije in sponzorstva.
Holding Slovenske elektrarne ne velja ravno za majhno podjetje. Bržkone v njem najdemo številne strokovnjake z vseh področij, saj gre vendar za državno podjetje, a kljub vsemu direktor Blaž Košorok zelo rad poseže po zunanji pomoči. Dragi odvetniki, svetovalne pogodbe in druge intelektualne storitve so tako za družbo nekaj povsem običajnega, kakor je tudi zdaj že običajno, da pod Košorokovo roko stroški za te storitve rastejo iz leta v leto.
Stroški rastejo
Varčevanje jim ne gre od rokO nekaterih stroških v HSE smo že pisali. Spomnimo na drago revizijo družbe Ernst & Young, ki je vodstvo HSE oprala vsakršne odškodninske odgovornosti zaradi nesmiselnih odločitev pri projektu Teš 6. Spomnimo še na navezo nekdanjih sodelavcev, ki so na HSE prišli iz skupine Triglav in so najverjetneje k takšnemu rezultatu revizije veliko pripomogli. Ne pozabimo na najem drage kadrovske agencije Pedersen in partnerji, ki ima po podatkih Supervizorja kar 85 odstotkov vseh prihodkov iz državnih podjetij prav iz skupine HSE. Med drugim je omenjena agencija, katere direktor slovenske podružnice je Matej Mrak, za HSE že izbirala tehničnega direktorja in naj bi zdaj izbirala tudi novega generalnega direktorja družbe. V oči nas je zbodla tudi upokojitev dolgoletne finančnice na HSE, Irene Šlemic, mesto katere je zasedla, glej ga zlomka, spet nekdanja sodelavka (iz Skupine Triglav) finančnega direktorja na HSE Stojana Nikolića, Kristina Rovšek. Sledila pa je sklenitev številnih svetovalnih pogodb s Šlemičevo, iz razloga, da pomaga uvesti finančni kader, »dokler ne bo le-ta samostojno in suvereno prevzel vodenja financ družbe«.
Naleteli pa smo še na druga zanimiva dejstva, ki pričajo o tem, da se v državnem HSE nikakor ne zna varčevati. Če je še leta 2014 Košorok razpravljal o varčevanju v HSE, saj so bile kar štiri njihove družbe na robu likvidnosti, se prav od tega leta stroški za razne svetovalne pogodbe, drage odvetnike in skrivnostne intelektualne lastnine povečujejo iz leta v leto. Neverjeten je vzpon stroškov od leta 2014 do leta 2015. Za vse intelektualne storitve, avtorska dela, svetovanja pa tudi nekaj donacij in sponzorstev (zadnje dvoje je v zanemarljivem znesku) je HSE leta 2014 odštel dober milijon evrov. Leto pozneje se je ta znesek povečal za skoraj trikrat. Košorok je odobril za skoraj 2,9 milijona evrov tako imenovane zunanje pomoči. Alarmanten pa je podatek, da je HSE letos samo do meseca marca za tovrstne storitve porabil že slab milijon evrov. Če se bo takšna potrošnja nadaljevala, lahko pričakujemo, da bodo HSE-jevi zunanji sodelavci letos stali kar 3,6 milijona evrov.
Komu gre največ potice
Mediaspeed
Aleš Rojs, partner odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.
Pa poglejmo, kdo so največji porabniki HSE-jevega proračuna oziroma kdo so tisti, ki jih Košorok, kljub strokovnim kadrom znotraj družbe, najbolj potrebuje in jim odškrne tudi največji del potice. Iz povprečja po višini zneskov štrli nekaj odvetniških družb, ki so ali pa še bodo (v nekaterih primerih so pogodbe šele bile sklenjene in bodo zneski še izplačani) za intelektualne storitve, kot je navedeno na spletni strani HSE, prejele po več deset tisoč, nekatere pa tudi po več sto tisoč evrov plačila. Tako je na primer odvetniška družba Podjed leta 2014 sklenila pogodbo za debelih 98 tisočakov, odvetniška pisarna Kos, Štumpfl in partnerji skoraj 168 tisoč evrov, odvetniška družba Potonik in Prebil za pogodbe v lanskem in letošnjem letu skupaj več kot 170 tisoč evrov. Ne pozabimo omeniti še revizijske hiše Ernst & Young (povezave smo omenili že na začetku članka), ki je za svoje delo prejela plačilo v vrednosti 140 tisočakov.
Pozabili na pol milijona?
Precej mastni okoli ust zaradi astronomskega plačila so lahko v odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, kjer so do maja letos s HSE že zaslužili skupaj več kot pol milijona evrov. A pozor, noben od teh zneskov, ki jih prikaže Supervizor, ni zaveden med stroški na spletni strani HSE, pa bi tam vsekakor morali biti, saj gre za informacijo javnega značaja. Poleg tega pa so šele zdaj, pred štirinajstimi dnevi, s Košorokom podpisali pogodbo za dodatnih 300 tisoč evrov. Daleč najbolj pa si lahko zaradi radodarnega Košoroka manejo roke v družbi S&T Slovenija, d. d., kjer so od HSE izmolzli največ denarja. Z ozirom na to, da gre za družbo, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, visoki zneski ne presenečajo toliko, a vendar gre za stroške, ki se na stroškovniku HSE bistveno poznajo. Skupna vrednost vseh pogodb je namreč kar 1,136.831 evrov.
Odškodninsko (ne)odgovorni
Priznati moramo, da so ti zneski pljunek v morje v primerjavi s tistimi, ki jih je HSE zmetal skozi okno pri projektu Teš 6, a vendar si zaslužijo pozornost, saj gre za podjetje v državni lasti in za družbo z lastnim strokovnim kadrom, ki bi najverjetneje lahko postoril marsikatero opravilo, namesto da se na ta račun napajajo zunanji Košorokovi pomočniki. Sicer pa je razsipavanje državnega denarja že stalna praksa, ki si jo lahko vodilni privoščijo brez slabe vesti. Če se jim je uspelo rešiti odškodninske odgovornosti pri projektu Teš 6, ko je šlo za veliko večje zneske, se je bodo rešili pa še kje drugje.
Mediaspeed
