Država želi zaradi negativnih zdravstvenih učinkov prepovedati pospeševanje prodaje zdravil v lekarnah. Obenem pa zaposlene za takšno početje nagrajuje z visokimi dodatki k plačam.
Najuspešnejša javna uslužbenka
Če sodimo po višini dodatka k plači za delovno uspešnost, je bila najuspešnejša javna uslužbenka Rosita Aubreht, direktorica Lekarne Mozirje. Po podatkih ministrstva za javno upravo je v letu 2014 poleg redne plače dobila še 20.869 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost – največ med vsemi javnimi uslužbenci, ki so v vodstvu javnih ustanov.
Rosita Aubreht je bila po višini dodatka sodeč uspešna tudi v prejšnjih letih. Med letoma 2010 in 2013 je dobila med dobrimi 12.000 in slabimi 15.000 evri bruto dodatka za delovno uspešnost. Skupaj je med letoma 2010 in 2014 dobila tako za skoraj 75.000 evrov bruto dodatka za uspešno delo. 
Razdelili so si 260 tisoč evrov
Med dvajsetimi javnimi uslužbenci na vodstvenih položajih z najvišjim dodatkom za delovno uspešnost je kar deset lekarnarjev. Poleg direktorice Lekarne Mozirje med njimi, denimo, najdemo še direktorje Lekarne Ljubljana, Dolenjskih Lekarn Novo mesto, Lekarne Brežice in Lekarne Krško.
Analiza podatkov ministrstva za javno upravo še pokaže, da si je dvajset najbolj uspešnih vodilnih uslužbencev javnih lekarn le v letu 2014 (zadnji podatki, ki so na voljo) med seboj razdelilo skoraj 260.000 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. Vsi so v tem letu zaslužili vsaj 10.000 evrov bruto tega dodatka – razen strokovni vodja mariborskih lekarn, ki je dobil 9943 evrov bruto dodatka.
Kako pojasniti tako veliko število lekarnarjev z dodatkom za delovno uspešnost in visoke višine dodatkov? So slovenski lekarnarji pri svojem delu bolj uspešni kot ostali javni sektor? Kaj pravzaprav definira uspešnost lekarne? Zadovoljstvo strank? Pravilna in izčrpna pojasnila bolnikom, kako uporabljati zdravilo? Morda dobri odnosi med zaposlenimi? Nič od tega.
Več prodanih zdravil - višji dodatek
Po pojasnilih ministrstva in posameznih lekarn, ki so svojim šefom izplačale najvišje dodatke, so lekarnarji nagrajeni za prodajo blaga na trgu. Po domače povedano: več zdravil brez recepta in ostalih zdravstvenih pripomočkov kot lekarne prodajo strankam, višji dodatek za delovno uspešnost si lahko izplačajo.
Zaščititi potrošnika pred samim sabo
Če lekarna neko zdravilo brez recepta kupi za deset evrov, proda
pa za dvajset, lahko za izplačilo dodatkov za delovno uspešnost nameni pet evrov.
Glede na Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje lahko posamezna lekarna za ta dodatek nameni kar 50 odstotkov razlike med prihodki in odhodki prodaje blaga in storitev. Torej – če je lekarna neko zdravilo brez recepta kupila za deset evrov, prodala pa za dvajset, lahko za izplačilo dodatkov za delovno uspešnost nameni pet evrov. Lani so vse javne lekarne skupaj ustvarile za dobrih deset milijonov takšnega presežka, torej so lahko za dodatke za delovno uspešnost namenile 5.047.350 evrov, so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Lekarnarji so tisti srečneži v javnem sektorju, ki imajo zaradi narave svojega dela – prodajanje tržnih izdelkov kupcem – tudi v času vsesplošnega varčevanja možnost izplačati si visoke dodatke k plači. A nagrajevanje lekarn za prodajo zdravil brez recepta in ostalega tržnega blaga je z zdravstvenega vidika sporno.
Na spornost spodbujanja strank k nakupu zdravil brez recepta in ostalih zdravstvenih pripomočkov na primeru Lekarne Ljubljana že več let opozarja prav zdravstveno ministrstvo. Temu gre v nos predvsem kartica zvestobe lekarne. Več zdravil kot kupite v Lekarni Ljubljana, več popustov na določene izdelke dobite. Vendar pa takšno spodbujanje k nakupu zdravil, ki jih stranke pogosto ne potrebujejo, vodi v prekomerno medikalizacijo prebivalstva. To pa ima lahko tudi resne zdravstvene posledice.
Vodilni v Lekarni Ljubljana so med tistimi, ki so dobili najvišje dodatke za delovno uspešnost. Med prvimi šestimi lekarnarji po višini dodatka v letu 2014 tako kar trije prihajajo iz Lekarne Ljubljana. Najvišje je strokovni vodja s slabimi 15.000 evri bruto dodatka. Sledita mu eden izmed namestnikov direktorja z dobrimi 14.300 evri dodatka in direktor z dobrimi 13.800 evri dodatka.
Nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič je od leta 2010 do marca 2013 dobil skupno dobrih 46.500 evrov bruto dodatka. Trenutni direktor Marjan Sedej pa od aprila 2013 do konca 2014 dobil še skupno slabih 25.000 evrov bruto dodatka.
Lekarna eno, država nekaj drugega
Dodatkov iz prodaje blaga na trgu ne dobijo le vodilni delavci, temveč vsi zaposleni v lekarnah. Po drugi strani pa želi ministrstvo za zdravje s predlogom novega zakona o lekarniški dejavnosti izrecno prepovedati pospeševanje prodaje in s tem porabe zdravil. Tako bi bilo prepovedano vsakršno spodbujanje k nakupu – tudi kartice zvestobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je predsednik lekarniške zbornice Miran Golub ob predstavitvi predloga zakona sredi aprila pojasnil, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti, farmacevt pa mora skrbeti, da zaščiti bolnika – po potrebi tudi pred njim samim.
Po eni strani želi torej zdravstveno ministrstvo prepovedati spodbujanje prodaje, po drugi strani pa predpisi lekarnarje za večjo prodajo nagradijo z višjim dodatkom k plači. Kako gre to skupaj?
Za mnenje smo povprašali Mirana Goluba oziroma lekarniško zbornico, a se na naša vprašanja niso odzvali. Zanimalo nas je tudi, kaj o tej praksi meni Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), katerega poslanstvo se glasi »prispevati k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije«.
Škodljivi učinki za zdravje
»Povečana potrošnja zdravil, tako tistih, ki jih pacienti kupijo v lekarnah, kot tudi tistih, ki jih nabavijo na drugačne načine, predvsem preko spleta, je resnično zaskrbljujoča in brez dvoma vodi tudi do škodljivih učinkov za zdravje. Problematika je po svetu zelo razširjena in tako imenovano samozdravljenje zavzema vedno večji obseg. Temu se je zelo težko zoperstaviti, s tem pa se močno povečuje tveganje za pojav stranskih posledic uživanja zdravil,« so zapisali na NIJZ.
Zdravila brez recepta že 30-odstotni delež od prodaje
Sicer lahko pri nas za razliko od številnih drugih držav zdravila, tudi tista brez recepta, prodajajo le lekarne. Od farmacevta pa se pričakuje, da bo stranki dal navodila pri uporabi zdravila in jo opozoril na morebitne negativne učinke. Delež prihodkov prodaje zdravil brez recepta je v lekarnah sorazmerno visok. Pogosto presega 30 odstotkov prodaje in še raste. »V veliki meri je to naraščanje povezano z oglaševanjem, ki smo mu priča v različnih medijih, pa tudi z dejstvom, da so ljudje za zdravljenje in zdravila pripravljeni in zmožni nameniti več denarnih sredstev.« Dodatkov k plačam pa na NIJZ ne morejo komentirati, saj je to stvar nadzornih organov lekarn, so nam sporočili.
Ministrstvo ne misli ukrepati
Z vprašanjem, kako komentirajo diametralno nasprotne namene predloga novega zakona o lekarniški dejavnosti in nagrajevanje lekarnarjev za čim višjo prodajo zdravil na trgu, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje. Najprej so nam odgovorili le, da je osnovni namen lekarniške dejavnosti »zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in izdelki za podporo zdravljenja ter z neodvisnim, odgovornim in visoko strokovnim svetovanjem pacientom zagotoviti varno uporabo. Interes pacienta in skrb za njegovo zdravje mora biti na prvem mestu, pred finančnimi koristmi lekarne in zaposlenih«.
Ali lahko torej od ministrstva pričakujemo spremembo pravilnika, ki zaposlene v lekarnah nagrajuje glede na količino prodanih zdravil in ostalih zdravstvenih pripomočkov brez recepta? Iz odgovorov ministrstva lahko sklepamo, da spremembe ne bo.
»Ministrstvo o spremembi pravilnika ne more enostransko odločati, ampak je potreben poseg v zakonodajo, ki ni v pristojnosti ministrstva za zdravje oziroma je v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Sprejetje in tudi sprememba predpisov s področja plač (zakoni, uredbe) pa je treba najprej usklajevati še z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja,« so zapisali na zdravstvenem ministrstvu. Niso pa povedali, ali bodo predlog za takšne spremembe ministrstvu za javno upravo in sindikatom tudi dali.
Na področju prodaje zdravil se nam torej še naprej obeta paradoksalna situacija. Po eni strani želi država s spremembami zakonodaje in opozarjanjem nacionalnega inštituta za javno zdravje omejiti nepotrebno porabo zdravil. Po drugi strani pa lekarnarje za pospeševanje prodaje denarno nagrajuje.
