Javna agencija za civilno letalstvo RS je izdala direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov. Direktiva bo veljala do sprejema predloga uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki bo uredila področje vse bolj razširjenih brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. Predlog uredbe je do 20. maja v medresorskem usklajevanju.
Veljavna zakonodaja brez posebnosti, a strogimi kaznimi
Kot so zapisali na agenciji, z začetkom sezone prejemajo številna vprašanja in vloge za pridobitev ustreznih dovoljenj, ki bi uporabnikom različnih brezpilotnih sistemov omogočila upravljanje.
Veljavna zakonodaja trenutno ne predpisuje natančnejših zahtev, načina ali postopkov za izdajo ustreznih dovoljenj za izvajanje dejavnosti, za pridobitev morebitne licence ali za izvajanje pregledov plovnosti. Po drugi strani pa veljavna zakonodaja predpisuje stroge kazni za kršitev zračnega prostora, pravil letenja, opravljanje dejavnosti brez letenja, so pojasnili.
V agenciji so zato pripravili direktivo o varnosti, ki se uporablja za vse brezpilotne zrakoplove z operativno maso, ki ne presega 150 kilogramov. Razen za brezpilotne zrakoplove, katerih operativna masa ne presega 250 gramov, kinetična energija pa hkrati ne presega 79 joulov.
Kje bodo lahko leteli?
Direktiva med drugim določa, da je letenje dronov dovoljeno za šport in rekreacijo, in sicer na področju, kjer ni objektov ter ljudi ter na področju, kjer se nahajajo pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi in kjer ni ljudi. Na slednjem področju je dovoljen le občasni prehod, brez zadrževanja ljudi na tem področju.
Direktiva nadalje določa, da se lahko polet brezpilotnega zrakoplova odvija le podnevi, pred poletom pa je potrebno preveriti in se prepričati o pravilnem delovanju sistema brezpilotnega zrakoplova.
Pred poletom drona mora lastnik pridobiti vse potrebne informacije za načrtovani polet in se prepričati, da meteorološke in druge razmere zagotavljajo varno izvedbo leta.
Med poletom pa mora zagotoviti varno razdaljo brezpilotnega zrakoplova od ljudi, živali, objektov, vozil, plovil, drugih zrakoplovov, cest, železniških prog, vodnih poti ali daljnovodov, ki ne sme biti manjša od 30 metrov. Minimalna oddaljenost drona od skupine ljudi, za kar se šteje več kot 12 ljudi, pa mora biti 150 metrov.
Zagotoviti je treba tudi, da se polet drona odvija znotraj vidnega polja upravljavca, in sicer na oddaljenosti največ 500 metrov od upravljavca. Polet se mora odvijati znotraj kontroliranega zračnega prostora ali v skladu z dogovorom Kontrole zračnega prometa Slovenije in do višine 150 metrov nad terenom. Zrakoplovi splošnega letalstva pa imajo vedno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi.
Če upravljavec leti s sistemom FPV, ki s pomočjo vgrajene kamere in prikazovalnika na tleh upravljavcu omogoča prikaz pogleda iz zrakoplova, lahko polete izvaja samo v spremstvu pridruženega opazovalca. Slednjega je dolžan seznaniti z vsemi pomembnimi podrobnostmi načrtovanega leta, najmanj z višino in načrtovano potjo.
Opazovalec je v času leta dolžan vzdrževati neprekinjen vizualni stik z dronom in upravljavca opozarjati na odstopanja pod načrtovanega leta, možne kršitve minimalne razdalje in druge zadeve pomembne za varno izvajanje leta. Opazovalec in upravljavec pa morata biti na razdalji, ki omogoča nemoteno glasovno sporazumevanje brez tehničnih pripomočkov.
V primeru letenja s FPV znotraj radija 200 metrov do višine 50 metrov in maso brezpilotnega zrakoplova do pet kilogramov v območju prvega razreda lahko upravljavec leti tudi sam, če ima že vsaj pet ur izkušenj s FPV letenjem z opazovalcem na poznanem terenu. V primeru športnih aktivnosti, kadar je na območju več upravljavcev s sistemom FPV hkrati, pa je opazovalec lahko le eden.
V skladu z direktivo je prepovedano izvajanje dejavnosti z droni, pri čemer izvajanje dejavnosti pomeni uporabo drona za plačilo ali brez njega, kadar gre za opravljanje nalog iz zraka. Mednje spada denimo snemanje iz zraka, oglaševanje iz zraka, nadzor iz zraka, protipožarna zaščita, proženje plazov, letenje v znanstveno raziskovalne namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja, letenje za potrebe posebnih dogodkov ipd.
Prepovedano je tudi letenje z droni na področju, na katerem so objekti, primarno namenjeni za stanovanje, poslovanje ali rekreacijo ali na področju, na katerem so objekti nizke gradnje, na katerih se nahajajo ljudje ter na področju ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselja in kraji.
Izjeme od pravil letenja, določene s to direktivo o varnosti, lahko določi agencija v dovoljenju, s katerim dovoli letalsko prireditev ali tekmovanje.
Javna agencija za letalstvo RS izvaja nadzor okviru pooblastil v skladu z zakonom o letalstvu nad izvajanjem zahtev te varnostne direktive. V primeru kršitev so predvidene globe, predpisane v zakonu o letalstvu, od 250 do 33.000 evrov, odvisno od prekrška ter statusa osebe.
