Ob nedavnem prijetju Roka Žavbija, osumljenega terorizma, se je sprožila polemika o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča učinkovito ukrepanje organov pregona na področju boja proti terorizmu. Žavbija je namreč policija 6. maja prijela na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdal preiskovalni sodnik s sodišča v Benetkah. Žavbi naj bi v Italiji rekrutiral in radikaliziral potencialne borce. Učil naj bi jih, kako ravnati z orožjem in kako priti do sirskega bojišča.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je v torek ocenil, da je slovenska zakonodaja primerljiva italijanski. Če bi torej Rok Žavbi džihadiste novačil pri nas, bi ga lahko prijeli. Vendar imajo slovenski organi s tem področjem bistveno manj izkušenj kot njihovi tuji kolegi, je še dodal.
Trditev je neutemeljena
Po navedbah ministrstva za notranje zadeve pa je trditev o nezadostni izkušenosti slovenske policije neutemeljena. Poudarili so, da terorizem za policijo ni nov pojav, saj je boj proti terorizmu in s terorizmom povezanih kaznivih dejanj njena prednostna naloga že vrsto let.
"Tako se je policija tudi na prve primere, povezane z odhodi na krizna žarišča oziroma območja, takoj in ustrezno odzvala, stališče državnega tožilstva, ki usmerja delo policije v predkazenskem postopku, pa je bilo, da glede na zakonsko predpisane elemente kaznivega dejanja ni podlage za kazensko ovadbo. Odhodi na krizna območja do danes namreč niso inkriminirani, saj je ministrstvo za pravosodje menilo, da je procesna zakonodaja ustrezna, pri kazenskem zakoniku pa je potrebno počakati na podpis dodatnega protokola k evropski konvenciji o preprečevanju terorizma," so še pojasnili na ministrstvu.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za notranje zadeve, pa so po njihovi oceni spremembe zakonodaje nujne za odpravo nesorazmernih omejitev pri delu policije in za sanacijo omejenega dometa klasičnih preiskovalnih metod, še posebej pri najhujših oblikah kriminalitete, med katere sodi tudi terorizem in z njim povezana kazniva dejanja.
Glede na hiter tehnološki razvoj in novodobne vzorce izvrševanja najhujših kaznivih dejanj, je po mnenju ministrstva nujno policiji s spremembo procesne zakonodaje zagotoviti učinkovite vzvode za preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj, ki predstavljajo najhujšo obliko napada na varnost.
Že vrsto let čakajo na nujna orodja
Tako na ministrstvu za notranje zadeve že vrsto let čakajo na nujna orodja, kot so predvsem IMSI lovilec, ustrezna ureditev namestitve programske opreme za nadzor elektronskih komunikacij in zakonska ureditev glede pridobivanja osebnih podatkov uporabnikov spletnih strani. Kazniva dejanja, povezana s terorizmom, so po njihovih opozorilih kompleksna in dinamična, zaznamuje pa jih tudi njihova transnacionalnost. "Zato policija mora imeti tudi ustrezna pooblastila, da se z novimi oblikami učinkovito spopada in tako zaščiti pravice prebivalcev," so navedli.
Kot so pojasnili na ministrstvu, predvidene spremembe zakonodaje predvidevajo tudi nekatera nova pooblastila policije, vendar pa obenem zagotavljajo tudi najvišjo stopnjo nadzora nad njihovo uporabo. Vsaka bojazen o prekomernih posegih policije je zato povsem odveč. Nezaupanje v delo policije pa tudi ne pripomore h krepitvi načela vladavine prava, so še poudarili.
