Od leta 2010 do konca marca letos so opravili 1001 nadzor in ugotovili preko 32 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, so sporočili iz Finančne uprave RS.
V Finančni upravi RS že vrsto let spremljajo poslovanje zavezancev s subjekti, ki imajo sedež ali transakcijski račun na davčno ugodnejših območjih. To področje poslovanja so prepoznali kot visoko rizično.
100 primerov odmerjenih davkov iz davčnih oaz
Za lažje razumevanje te tematike in želje po transparentnosti delovanja Finančne uprave RS so javno objavili 100 odločb, s katerimi so bile odmerjene najvišje dodatne davčne obveznosti pri zavezancih, ki so poslovali s subjekti, povezanimi z davčno ugodnejšimi območji.
Kdo so največji dolžniki?
Na prvem mestu na seznamu je z nekaj manj kot 7,5 milijona evrov odrejenih dodatnih davčnih obveznosti družba iz Ljubljane. Po poročanju TV Slovenija gre za telekomunikacijsko družbo T-2. Sledi mu gospodarska družba z odrejenih skoraj 6,1 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, šlo pa naj bi za nakelski Merkur. Na tretjem mestu je neznana fizična oseba, pri kateri je Furs ugotovil za nekaj nad 3,8 milijona dodatnih davčnih obveznosti.
Z objavo hočejo predvsem opozoriti na sheme agresivnega davčnega načrtovanja, ki z vidika davčne zakonodaje niso dopustne.
Med objavljenimi so tudi primeri, v katerih je bil nadzor sicer začet zaradi preveritve transakcij s subjekti iz davčno ugodnejših območij, kasneje pa so bile ugotovljene nepravilnosti iz drugih področij poslovanja zavezanca.
Primeri, ki jih objavljajo, obravnavajo tako transakcije s subjekti v klasičnih davčnih oazah (seznam držav, objavljen na podlagi 15. odstavka 8. člena ZDDPO, seznam UPPD, seznam IMF… ), kot tudi transakcije s subjekti na območjih, ki izpolnjujejo oziroma so v preteklosti izpolnjevale zgolj katerega od elementov davčnih oaz (tajnost bančnih podatkov, nedostopnost podatkov o imetnikih naložb, itd.) in so se jih zavezanci posluževali za namene izogibanja davčnim obveznostim.
