Potres z magnitudo 6,5 je tla stresel 6. maja 1976 ob 21. uri, čutili pa so ga prebivalci več držav v polmeru skoraj 600 kilometrov. Žarišče je bilo deset kilometrov pod površjem v italijanski Furlaniji.
Smrtne žrtve
V Sloveniji ni bilo smrtnih žrtev, v sosednji Furlaniji pa je terjal številna življenja. Umrlo je 989 ljudi, veliko je bilo ranjenih. Gmotna škoda je bila ogromna; Italija je iz državnega proračuna za obnovo namenila (preračunano iz takratnih lir) kar devet milijard evrov, skupaj s preostalimi viri pa so za obnovo porabili okrog 18,5 milijarde evrov. Čeprav so potres čutili prebivalci vse Slovenije, je povzročil gmotno škodo predvsem v Posočju. Najbolj so bile prizadete vasi v Breginjskem kotu, v sedanji občini Kobarid. V Breginju, Ladri, Smasti, Trnovem in Srpenici je po 6. maju ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 odstotkov prebivalcev.
Najbolj so bile prizadete vasi v Breginjskem kotu, v sedanji občini Kobarid.
Nov potres
Majskemu pa je 15. septembra sledil še en močan potresni sunek, z magnitudo 5,9, ki je povzročil precej dodatne škode. Žarišče je imel nekoliko severneje v Italiji in bližje našim krajem. Medtem ko je prvi potres dosegel največje učinke med 9. in 10. stopnjo na 12-stopenjski evropski potresni lestvici, so učinke drugega ocenili na 9. stopnjo. Številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskem potresu, je septembrski dokončno porušil. Skupno število povsem uničenih objektov v Sloveniji je tako naraslo na okoli 4000. Poleg tega je bilo poškodovanih še okoli 12 tisoč zgradb.
Zima
Ljudje so bili zaskrbljeni zaradi bližajoče se zime in številnih popotresnih sunkov. Od prvega potresa pa do konca oktobra so se namreč tla zatresla še več kot 500-krat. Breginj, gručasta vas, po kateri je dobil ime Breginjski kot, je pred potresom veljal za biser značilne beneško-slovenske arhitekture s statusom spomenika prve kategorije. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil, ostale so le tri hiše kot spomin na edinstveno beneško-slovensko arhitekturo. V spomin na potres bodo v občini Kobarid in sosednji Benečiji pripravili več dogodkov, od pohodov, predavanj in delavnic do okroglih miz, večinoma maja. Osrednja slovesnost v spomin na potres bo 6. maja ob 20. uri v Breginju. Zadnji majski vikend pa bo v Breginju tudi reševalna vaja s prikazom reševanja v primeru potresa.
Reševalne vaje
Podobno reševalno vajo pripravljajo tudi na italijanski strani. Potekala bo 7. maja v Reziji, med 12. do 18. septembrom pa bodo predstavniki civilne zaščite iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške v Furlaniji - Julijski krajini izvedli skupno čezmejno vajo za primer potresa. Vaja bo potekala v Pordenonu, Osoppu in Gradišču ob Soči. Po besedah Milene Dobnik Jeraj, vodje službe za mednarodne in evropske zadeve Uprave RS za zaščito in reševanje, bo Slovenija v skupni vaji sodelovala z enotami gorske in jamarske reševalne službe ter enotami za iskanje in reševanje oseb iz ruševin. Potresno območje v Furlaniji naj bi ob obletnici potresa, 6. maja, obiskal tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.
