Zaradi sneženja in lomljenja dreves tudi v osrednji Sloveniji prihaja do izpadov elektrike. Elektro Ljubljana največ izpadov trenutno beleži na območju Domžal, skupno pa je brez električne energije še okoli 4000 njihovih odjemalcev. Zaradi sneženja je brez elektrike tudi okoli 500 odjemalcev na območju Cerknega, Idrije in Tolmina.
"Vse razpoložljive ekipe Elektra Ljubljana na terenu odpravljajo napake, ki bodo odpravljene tekom dopoldneva," so pojasnili v družbi.
Na območju Domžal je trenutno brez električne energije približno 50 transformatorskih postaj oz. 2400 odjemalcev, v nadzorništvu Kamnik 15 postaj, na Vrhniki 10 postaj in v nadzorništvu Zagradec 15 transformatorskih postaj. Na oskrbovalnem območju distribucijske enote Trbovlje pa je brez električne energije še približno 650 odjemalcev.
Na Elektru Primorska so pojasnili, da je pri njih brez oskrbe z električno energijo približno 500 odjemalcev na območju Cerknega, Idrije in Tolmina, delovne ekipe pa so na terenu.
Po sredinem sneženju, ki je povzročilo izpad električne energije na Koroškem, je na območju Črne na Koroškem, Ravnah, Vuzenici in Dravogradu brez elektrike še vedno okrog 3000 odjemalcev.
Na Koroškem, kjer je zjutraj spet začelo snežiti, je sicer zapadlo do 30 centimetrov snega v nizko ležečih predelih, v višje ležečih pa tudi 50 centimetrov snega. Dežurnim ekipam Elektra Celje pa težave povzročajo tudi neprevozne lokalne ceste.
Na Štajerskem pa je prišlo do izpada daljnovoda Jurklošter, brez električne energije so tudi odjemalci na področju Anskega vrha pri Celju, ter odjemalci Logarske doline v Zgornji Savinjski dolini, kjer je prišlo do izpada daljnovoda Ljubno.
Po zadnjih podatkih ob 11. uri je bilo na območju Elektra Celje brez elektrike še 1762 odjemalcev. Dežurne ekipe Elektra Celje so na terenu in se trudijo odpraviti okvare na daljnovodih.
V distribucijski enoti Slovenj Gradec je tako brez elektrike 928 odjemalcev, na območju Velenja 89 odjemalcev, na celjskem območju 449 odjemalcev in na območju Krškega 294 odjemalcev, je zapisano na spletnih straneh Elektra Celje.
V gozdovih sneg prizadel predvsem listavce
Sneg, ki je že v torek, predvsem pa v sredo zajel Slovenijo, je nekaj škode povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah. Finančna škoda še ni znana, so povedali na Zavodu za gozdove Slovenije.
Zaradi snega so prizadeti predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov. Višje so njihovi listi še manjši, nad 1000 metri pa listavci še niso ozeleneli.
V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov.
Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje. Sneg je potlačil tudi mladovja, ki se bodo pozneje večinoma vzravnala
Pod težo snega so se podirala drevesa in lomile veje
Tudi ponoči so pristojne službe hitele z odstranjevanjem posledic snegoloma. Po podatkih republiškega centra za obveščanje je posebej dolg seznam podrtih dreves in polomljenih vej za Štajersko, Gorenjsko in Koroško. Veliko težav so imeli na Celjskem in Mariborskem ter na širših območjih Kranja in Slovenj Gradca, pa tudi v Ljubljani.
Padla drevesa in veje so povzročile zapore regionalnih in lokalnih cest.
Veliko škode v sadnih nasadih
Bolj kot sredino sneženje, ki je z lomom mladega rastja pod težo snega naredilo manj škode, je posavske, dolenjske in belokranjske sadjarje ter vinogradnike prizadela pozeba v začetku tedna. V Posavju in vzhodni Sloveniji lahko zato govorijo o eni največjih pozeb v sadnih nasadih v zadnjih letih, je ocenil direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole.
Kozole je kot predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijsko živilskih podjetij davi povedal, da je bila pozeba v vzhodni Sloveniji najmočnejša v začetku tedna, ko se je jutranja temperatura ponekod spustila do treh stopinj Celzija pod ničlo in v določenih sadovnjakih, pač glede na njihovo lego, povzročila tudi do stoodstotno škodo.
Prizadelo tudi vinograde
Veliko pozebe je bilo tudi v vinogradih, dodatno škodo je povzročilo sneženje, ponekod pa je padala tudi toča. Škoda, ki se ni še povsem pokazala, bo znatna, na njeno oceno pa bodo morali počakati še več dni, je dodal Kozole.
Hkrati je opozoril, da bo omenjena zbornica skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico prihodnji teden sklicala skupno izredno sejo, na kateri bodo skušali navedeno škodo natančneje oceniti, hkrati pa se s pristojnim ministrstvom dogovoriti glede pomoči in ukrepov, je še dejal Kozole.
Pozeba na Dolenjskem
Tudi direktor območnega Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič je povedal, da je največ škode na določenih in predvsem nižjih legah na Dolenjskem povzročila pozeba v začetku tedna.
Sredino sneženje, ki ni bilo povsod na Dolenjskem enako močno - na območju Mirne Peči je namreč padlo do sedem centimetrov snega, medtem ko ga je bilo na Šentjernejskem precej manj, pa je nekaj škode povzročilo predvsem na mladih poganjkih. Glede pozebe bo kritično še petkovo jutro, sicer pa obsega škode še ne morejo oceniti, je še dejal Simončič.
O pozebi poročajo tudi iz Bele krajine. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je povedala, da tam v sredo ni snežilo, nekaj pozebe v vinogradih in sadovnjakih pa so zabeležili v začetku tedna.
Pošljite nam fotografije ali video
Na naši spletni stran želimo popestriti naše vsebine. Ker ne moremo biti ves čas prisotni tam, kjer se dogaja, vas vabimo, da nam pomagate.
Če ste bili priča čemu, kar vas je presenetilo, razjezilo, ali je bilo preprosto vredno, da bi si dogodek ogledali tudi drugi, nam fotografijo ali video pošljite na elektronski naslov: redakcija@svet24.si.
