Novice Svet24

Direktor Zpiz-a Marijan Papež je vesel, da je bela knjiga nastala v času, ko je pokojninska blagajna stabilna. 

Ljudje nismo tržno blago

sta

Po besedah ekonomista Bogomirja Kovača je podaljšanje delovne dobe logična posledica demografskih trendov in staranja prebivalstva. Starejšim delavcem bomo morali prilagoditi trg dela in delovna mesta. Spremeniti bomo morali tudi filozofijo zaposlovanja in jo od prekarnih oblik dela vrniti k trajnejšim oblikam zaposlovanja, ki omogočajo tudi karierno napredovanje. Če bomo želeli v delovni proces vključiti tudi starejše delavce, bomo morali staviti na izkušnje in znanja, kar je v nasprotju s prekarnimi oblikami zaposlitve, ki ne omogočajo kontinuitete in kariernega napredovanja.

Kovač opozarja na t.i. tržni intervencionizem, ki je pripeljal v anomalije na trgu dela. Ljudje nismo blago in upravljanje s človeškimi viri zahteva drugačne pristope od tržnih, meni Kovač.

Pokojnine bodo ostale nizke

Arhiv podjetja

Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice, izpostavlja dejstvo, da je kljub predlaganim sprememba videti, da se bodo pokojnine na osebni ravni še naprej zniževale, hkrati pa bodo rastle kot breme za finančni proračun države.

"Država bi morala jasno povedati ljudem, da bodo pokojnine v primerjavi s povprečni plačami, še naprej ostajale nizke, zato bodo morali ljudje sami prevzeti odgovornost in dodatno varčevati za starost," je povedal Kranjc.

Tokrat brez pritiskov in nervoze

To, da bo za razliko od prejšnje reforme dovolj časa za spremembe je pozitivna stran, ki si jih obetajo sindikati. Predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič meni, da je leto 2020 dovolj odmaknjeno, da se bodo slišala vsa mnenja, ki bodo zaznamovala javno debato. "Sindikati pozdravljamo dejstvo, da si je vlada tokrat vzela dovolj časa in zato bo pritisk ob novi pokojninski reformi manjši kot je bil ob prejšnji, ki smo jo sprejemali v bistveno prekratkem času," je povedal šef svobodnih sindikatov Dušan Semolič.

Prav tako ne bi smeli čakati do leta 2020, da bi dvignili najnižje pokojnine. Zaposleni, ki danes zaslužijo 800 evrov dobijo 430 evrov pokojnine. "To je znesek, s katerim se ne da preživeti. 

STA

Pri tem je poudaril, da podaljševanje delovne dobe na drugi strani pomeni tudi uvedbo ukrepov, ki bodo starejšim iskalcem dela olajšali iskanje zaposlitve. Vemo, kako težko je za osebe starejše od petdeset let, ki zgubijo dela, da si najdejo novo zaposlitev. V teh primerih podaljševanje delovne dobe vodi v revščino.

Od načel h konkretizaciji

Bela knjiga prinaša zbir predlogov na načelni ravni, s katerimi se šele odpira razprava med socialnimi partnerji in civilno družbo, ki bo pripeljala do novih rešitev, meni Tatjana Čerin z Gopodarske zbornice Slovenije. Kot takšna seveda predvsem nakazuje smer, v katero bodo šla razmišljanja. Pomebno pa je, da se čimprej pristopi h konkretizaciji in uskladitvi različnih interesov, kar naj bi omogočilo sprejetje potrebnega novega zakona, je povedala Čerinova. Bela knjiga med drugim daje primeren poudarek drugemu in tretjemu pokojninskemu stebru, hkrati pa, po njenem mnenju, kaže na to, da je treba narediti korak naprej na trgu dela, kar pomeni čimprejšnjo vključitev mlade populacije.

Podaljšanje delovne dobe je logičen ukrep

"Predlagano podaljšanje delovne dobe je v primerjavi z drugimi državami, po katerih se zgledujemo, precej logičen ukrep. Če se nam to danes morda zdi še malce strašljvo, pa bo v času 20 do 30 let, v luči dolgoživosti prebivalstva, veliko bolj sprejemljivo," je za Svet24.si povedal strokovnjak za demografijo Jože Sambt z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Ključna medgeneracijska solidarnost

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ocenjujejo, da bo pri urejanju pokojninskega sistema ključna medgeneracijska solidarnost. Ljudje morajo predvsem razumeti, zakaj so socialna zavarovanja pomembna za izboljšanje kakovosti življenja, je dejala predstavnica Zdusa Anka Tominšek. "Ob predlaganih rešitvah ministrstva se moramo zavedati, da sama reforma glede na demografske spremembe prebivalstva ne bo kos ključnemu izzivu, to je zagotovitvi dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne.
Družbi moramo jasno povedati, da ne moremo na račun drugega ali tretjega stebra siromašiti prvega. Prvi steber mora ostati ključni in poglavitni, da bi zagotavljali socialno varnost in to je treba povedati tudi mladim," je poudarila Tominškova.