Primer velenjskih dečkov

»Zakaj nam ne verjamete?«

Žiga Kariž
13. 4. 2016, 18.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Dedek in babica sta popustila pritiskom CSD in se po nasvetu odvetnika umaknila iz javnosti. O dečkih in njuni usodi bo, kot kaže, kljub vsemu odločalo sodišče. Na ministrstvu medtem premišljujejo, s čim si je stroka zaslužila tako mero nezaupanja širše javnosti.

Svet24
Vprašanje uradnice MDDSZ "Zakaj ne verjamete, če pa so trije državni organi potrdili, da je vse potekalo v skladu s pravili stroke in po zakonu?"

Marija Otorepec in Ivan Škratek sta se po nasvetu umaknila iz javnosti. V ponedeljek ju tako ni bilo med tistimi, ki so pred ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zahtevali vrnitev njunih vnukov. Odvetniki so jima svetovali, naj upoštevata zahteve CSD in pomirita situacijo ter tako izpolnita pogoje, da se bosta lahko karseda hitro znova srečala z vnučkoma.

Da sta dečka odšla k rejnikom, naj bi bila kriva tudi sestra pokojne Lidije Škratek.

Senca ostaja

Glede na izjave naj bi bil namreč glavna ovira za to, da se družina ne more ponovno srečati, prevelik pritisk javnosti. Čeprav marsikdo dvomi, da tri in pet let stara otroka vesta, kakšen pomp zaradi njiju zganja javnost, je po burnem prejšnjem tednu zagotovo čas, da se strasti umirijo. Kljub vsem izjavam, ki so jih prejšnji teden podali pristojni organi, od ministrice Anje Kopač Mrak, direktorja socialnega inšpektorata Petra Stefanoskega in varuhinje človekovih pravic, da je bilo s postopki vse v redu in da obstajajo utemeljeni razlogi za premestitev otrok, nad delom CSD-jev ostaja senca.

sta
Ministrica se je prejšnji teden, da bi lahko razkrila več podatkov, obrnila celo na informacijsko pooblaščenko.

Nezaupanje

»Zakaj nam ne verjamete?« nas je v petek popoldne spraševala uslužbenka MDDSZ. »Zakaj ne verjamete, če pa so trije državni organi potrdili, da je vse potekalo v skladu s pravili stroke in po zakonu?« so bile besede, ki nam jih je namenila v telefonskem pogovoru. A ne gre za to, da si naš medij ne bi želel verjeti, da je država za otroka poskrbela na najboljši možen način. Težava je v tem, da si želimo, da bi imela zgodba nek smisel. Da bi se tisto, kar govorijo na CSD, dejansko ujemalo s tistim, kar govorijo stara starša in njuni sokrajani, torej ljudje, ki družino poznajo že vse življenje.

Interpelacija zoper ministrico Kopač Mrakovo

Poslanska skupina SDS je zaradi primera dodelitve koroških dečkov v rejništvo včeraj vložila interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. Kot je v predstavitvi interpelacije povedala Suzana Lep Šimenko, so namreč mnenja, da postopek oddaje otrok v rejništvo ni potekal skladno z zakonodajo. »Socialna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti, toda ob tem starih staršev niso povprašali o dejanskem stanju,« je zatrdila poslanka Lep Šimenkova.

Želimo si, da bi bile informacije o tem, zakaj sta morala otroka zapustiti dedka in babico, vedno enake in da se ne bi spreminjale. Tisto, česar si v našem mediju še želimo, je, da bi ne samo CSD v Velenju, ampak ves državni aparat dojel, da beseda vsakega velja enako. Pri iskanju resnice beseda dedka in babice velja enako kot beseda države. Bi nam moralo kaj več pomeniti to, da so trije organi ugotovili, da je vse okej? Mislimo, da ne. Ker ne inšpekcija, ne ministrica, ne varuhinja človekovih pravic niso šle ponovno preverjati dejanskega stanja na teren, ampak so vse tri proučevale isto dokumentacijo, brale iste papirje.

Problematična sestra

Ali je možno, da so strokovni delavci napačno ocenili situacijo? O tem vemo bolj malo, saj zaradi občutljivih osebnih podatkov ministrstvo dejstev ni razkrilo. A iz odgovorov, ki smo jih dobili, lahko sklepamo, da nista problematična zgolj dedek in babica, ampak širša družina. Glede na to, da je del te družine še druga hčerka Ivana Škratka in Marije Otorepec, Janja, lahko sklepamo, da ona predstavlja del težav. Eden izmed slovenskih časnikov se je očitno dokopal do dela dokumentacije CSD, v kateri naj bi pisalo, da v malem stanovanju poleg dedka, babice in vnučkov živi še noseča hčerka Janja s sinom. Isti časnik nato navaja, da naj bi prav hčerko zanimala višina rejnine in kako jo pridobiti, in da naj bi bilo prav 529 evrov rejnine na mesec motiv dedka in babice, da se tako vneto borita za vnučka.

Družinska pomoč

Ker se kolegi niso niti potrudili poklicati družine Škratek-Otorepec, da bi zapise CSD preverili, smo jih poklicali mi. Marija Otorepec nam je potrdila, da je v času, ko sta vnučka prišla v njun dom, hčerka Janja bivala z njima, saj sta potrebovala pomoč. Tudi zdaj si pomagajo čez dan, a Janja se je že preselila k svoji družini in spi pri njih. O tem, da nekoga, ki mora čez noč poskrbeti še za dvoje lačnih ust, zanima, koliko znaša rejnina, niti ne bomo komentirali, saj nam ni jasno, zakaj bi bilo to moralno sporno.