Novice Svet24

Obreza je že od leta 2008 inšpektor na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Od septembra 2009 do oktobra 2012 pa je tudi Alfirevićeva delala v istem podjetju.

Oba vpletena sta zatrdila, da so jima ukradli identiteto in da z omenjenimi posli nimata ničesar. Alfirevićeva je tudi najela odvetniško družbo, ki je sprožila postopke pred organi pregona. Predlog za pregon pa je podal tudi Obreza.

Indici kažejo drugače

linkedln

Kljub temu indici kažejo, da gre najverjetneje res za posle omenjenih dveh oseb. V Delu so namreč pridobili dokumente, ki dokazujejo njuno lastništvo v davčnih oazah skupaj z overjenima kopijama njunih potnih listov. Tudi v panamski družbi Mossack Fonseca, prek katere so potekali posli, so zatrdili, da morebitne stranke pregledajo in pridobijo ustrezne podatke, s katerimi je mogoče osebe identificirati. Kljub temu pa strokovnjaki za zdaj možnosti kraje dokumentov še ne morejo povsem izključiti.

(Ne)znana podjetja v davčnem raju

Iz podatkov je razvidno, da je Obreza ustanovitelj podjetij, ki spominjajo na obstoječe farmacevtske družbe. Urad družbe Mosack Fonseca v Ningbo na Kitajskem je septembra 2011 v njihovem imenu v davčni oazi Samoa ustanovil podjetje Replek Pharm, istega dne pa še podjetji Suan Farma in Vet-Argo na Britanskih deviških otokih. Mesec kasneje je v Hong Kongu registriral še podjetje Artemis Biotech Limited, ki je bilo maja 2014 izbrisano. Edini direktor in družbenik v podjetjih je bil Obreza. Alfirevićeva pa naj bi septembra 2014 ustanovila podjetje Krka. V Krki o tem niso bili obveščeni in bodo ukrepali, če nekdo izkorišča njihovo ime.

V podjetjih z omenjenimi imeni izvajala nadzor

Obreza je v makedonski Replek Farmi dvakrat izvajal inšpekcijski nadzor (marca 1011 in junija 2014). Prav tako pa je nadzor v Krki leta 2011 opravila tudi Alfirevićeva. Pri tem se pojavljajo vprašanja, do kakšnih kršitev vse je prišlo. Če je bil Obreza res lastnik omenjenih podjetij po različnih delih sveta, je s tem kršil vsaj pravila evropske agencije za zdravila, ker bi moral svojemu delodajalcu prijaviti svoje posle. Zaradi navzkrižja interesov namreč ne bi smel opravljati dela tam, kjer opravlja inšpekcijske naloge.

Farmacevtska industrija kot posel

Že vrsto let je znano, da podjetja vse bolj skrbijo za svoj dobiček in ga postavljajo pred interese bolnikov. To lahko vidimo že iz neverjetne več kot tisočkratne rasti dobičkov najbogatejših farmacevtskih korporacij v zadnjih desetletjih in vse dražjih zdravilih. Kot je že pred leti opozarjala dr. Marcia Agnell, urednica najuglednejših medicinskih revij, veliko zdravil, ki pride na trg, niti ni novih temveč samo preoblečenih. Podkupovanje inšpektorjev z namenom pridobitve novih poslov na področju farmacije zato ne bilo nič nepričakovanega. Žal pa bi šlo tudi v  tem primeru to spet na škodo (zdravja) ljudi.