Na pobudo Sindikata delavcev migrantov Slovenije je danes začel teči 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o medijih. Hkrati pa so predstavniki sindikata v DZ danes prinesli 6428 podpisov pod pobudo za začetek referendumskih postopkov za zakon o mednarodni zaščiti.
Gre že za drugo njihovo pobudo, za katere so se odločili, da bi opozorili na po njihovem mnenju sporno obdavčenje delavcev, ki delajo v tujini. V sindikatu, ki je nastal iz Civilne iniciative Apače, zakonu kot takemu sicer ne nasprotujejo, moti pa jih mačehovski odnos države. Kot so pojasnili na sobotnem shodu v Mariboru, se borijo proti dvojni obdavčitvi, zaradi katere zdaj ti delavci prejemajo odločbe z zneski tudi do 30.000 evrov, ki jih morajo poravnati v 30 dneh.
Predsednik sindikata Dušan Cvetko je poudaril, da delavci migranti ne zahtevajo privilegijev, ampak le pravično obravnavo. Ta in prejšnje vlade so po njegovem mnenju pozabile, zakaj si ti delavci sploh služijo svoj kruh v tujini. "Na območju Pomurja in Koroške je praktično že več kot 15 let kronično pomanjkanje delovnih mest, zato lahko rečemo samo hvala Avstriji, da je odprla meje, da smo lahko šli tja in so si ljudje s svojimi družinami rešili socialno stisko," je dejal.
Pojasnil je, da novih pobud za razpis referendumov ne bodo vlagali, a pričakujejo, da se bo z njimi že prihodnji teden sešel premier Miro Cerar. Tudi v kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da Cerar načrtuje sestanek s predstavniki sindikata v prihodnjem tednu.
Odzivi v strokovnih in političnih krogih so različni
Cvetko je ob tem zanikal, da bi šlo za zlorabo instituta referenduma, a so odzivi na njihovo početje v političnih in strokovnih krogih različni.
Predsednik DZ Milan Brglez je tako na novinarski konferenci ocenil, da želi civilna iniciativa delavcem migrantom izsiliti poseben položaj. Ob tem je predsednik opozoril, da ne gre le za državo, pač pa lahko s tem povzročijo škodo vsem davkoplačevalcem.
Tisti, ki delajo v Avstriji, vendar so davčni rezidenti v Sloveniji, po mnenju predsednika DZ niso v deprivilegiranem položaju, pač pa le izenačeni z drugimi davčnimi zavezanci. V podobnem položaju so tudi delavci, ki se vozijo na delo na Hrvaško, Madžarsko in v Italijo, je opozoril Brglez.
Ob tem je predsednik poudaril, da je iniciativo v DZ informiral o tem, da lahko kadarkoli med postopkom umakne pobudo ali pa zahteve za referendum ne vloži.
Na vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do referenduma, je odgovoril, da nič ne pomaga besednjak ali klasifikacija, ki jo uporabimo ob tem vprašanju. "Dejstvo je, da to naši postopki omogočajo, čeprav se vedno postavlja vprašanje legitimnega interesa ter povezave med interesom pobudnikov in zakonom, ki ga želijo dati na referendum," je dejal Brglez, ki je tudi sam pravnik.
Različno so se do referendumskih pobud delavcev migrantov ob robu sestanka s predsednikom republike Borutom Pahorjem opredelili tudi nekdanji ustavni sodniki. Nekateri menijo, da gre za zlorabo referenduma, drugi pravijo nasprotno. Oceno, da bi šlo za rušenje delovanja države, pa je večina sodnikov označila za pretirano.
Ciril Ribičič meni, da je pretirano govoriti o zlorabi referenduma, dokler se s tem ne pretirava. "Nekaj podobnega je, če poslanec govori deset ur ali odvetnik uveljavlja vse možnosti za izločitev sodnikov. Pa ne bo nihče rekel, da je to zloraba, dokler se ne pretirava do te mere, ko se onemogoča delovanje sistema," je pojasnil.
Peter Jambrek podpira referendumsko odločanje v vsem, kar ljudstvu "pade na pamet". "Zakaj bi bil referendum zloraba," se sprašuje in dodaja, da pri tem ni pomembno, ali gre pri referendumu za nestrinjanje z vsebino zakona ali za kaj drugega. Ljudstvo je po njegovih besedah pri nas suvereno in "če odloča, naj o čim več možnih zadevah". To je, kot poudarja Jambrek, njihova ustavna pravica, na podlagi katere se je Slovenija tudi osamosvojila.
Dragica Wedam Lukić pa meni, da gre za zlorabo pravice do referenduma, če pobudniki nimajo vsebinskih pomislekov proti določenemu zakonu. A na vprašanje, ali je takšna pobuda za referendum oblika rušenja države, je odgovorila, "da tako daleč ne bi šla". Strinja se, da je referendum državljanska pravica, "je pa vprašanje, če se lahko zlorablja".
Tudi Lojze Ude je opozoril, da vlaganje referendumske pobude kot protest ni normalna uporaba tega instituta, pač pa prej zloraba. Ustavna pravica do referenduma je namreč po njegovih besedah namenjena primeru, ko se nasprotuje konkretni ureditvi, ne pa dosegi drugih ciljev. Takega referenduma on verjetno, kot pravi, ne bi dovolil, vendar pa se mu zdi pretirana ocena nekaterih, da gre za rušenje delovanja države. Sicer pa Ude ocenjuje, da bo zagato z delavci migranti po pravni poti težko rešiti.
