Po mnenju okrožne državne tožilke je Leljak s svojim ravnanjem zlorabil znamenja za pomoč in nevarnost. V prostorih DZ je namigoval, da ima pri sebi ogrožujoče sredstvo, ki bi lahko bil bojni strup. Navedba je bila v kontekstu navajanja sredstev za tiho likvidacijo in povsem upravičeno so v DZ reagirali tako, da so na kraj klicali policijo, ki je izpraznila določene prostore, zasegla sporni predmet in angažirala bombna tehnika, piše v obtožnem predlogu.
Navedbe o potencialni nevarnosti Leljaka so se po navedbah tožilke nato izkazale za lažne, saj je šlo za nenevarno sredstvo, česar se je Leljak nedvomno zavedal. Na to kaže že samo dejstvo, da je takšno sredstvo prinesel na sejo DZ in nanj opozoril.
Komisija je na dan omenjenega dogodka razpravljala o predaji in prevzemu kemičnih in ubojnih sredstev nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Na sejo so povabili Leljaka, ki je predstavil arhivska gradiva, ki po njegovih besedah dokazujejo, da po Sloveniji še vedno obstaja veliko teh sredstev, ki jih SDV ni predala naslednicam in o katerih ne obstaja nobena evidenca.
Leljak je na sejo prinesel tudi eno takšnih sredstev, svinčnik s posebno ampulo. Na seji je naznanil, da bo sredstvo predal organom pregona, ti pa so ga že pričakali pred sejno dvorano. Predmet se je nato po ugotovitvah policije izkazal za nenevarega. Kot so ugotovili policisti, tudi ni šlo za orožje.
Kot je razvidno iz obtožnega predloga, ki ga je Leljak objavil na družbenem omrežju Twitter, se je predmet izkazal za ročni dozimeter, namenjen merjenju radioaktivnosti. Izvira iz obdobja jugoslovanske ljudske armade, namenjen je bil vsakemu vojaku kot osebno zaščitno sredstvo in kot tak ni nevaren.
