"Nezakoniti tokovi migrantov vzdolž zahodnobalkanske poti se zdaj končujejo," piše v izjavi, ki so jo sprejeli voditelji. Dela, da je ta pot sedaj zaprta, pa ni več v izjavi. Premier je pojasnil, da del o zaprtju balkanske poti ostaja v izjavi, da je sicer nekoliko preoblikovan, a da je besedilo smiselno še vedno enako.
To, da se balkanska pot končuje, pomeni, da vse države na tej poti zavračajo vse nezakonite migrante. Slovenija bo od danes ali jutri ponovno v celoti uveljavljala schengenska pravila in čez mejo spuščala le tiste osebe, ki imajo ustrezne dokumente, je pojasnil premier.
Če se bo v Sloveniji znašel tuji državljan, ki bo prosil za azil, bo v skladu z zakonodajo izvedla ustrezen postopek, da ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za azil, je pojasnil premier. Pogoje za pridobitev azila je Slovenija sicer zaostrila, a ta pravica še vedno obstaja v okviru mednarodno uveljavljenih in evropskih standardov, ki jih spoštuje,
Slovenija bo sprejela 567 beguncev
Premier je ob tem ponovil, da bo Slovenija v sklopu evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije v prihodnjem letu in pol sprejela 567 beguncev, pod pogojem, da bo to skupna akcija EU ter da se bo balkanski tok uspešno ustavil in da ne bo obremenjena s tranzitom.
Slovenija bo postopoma sprejemala 40 do 50 beguncev mesečno, kar je obvladljivo število; to naše zmogljivosti omogočajo in to tudi omogoča integracijo, je menil Cerar. Pri tem je sicer po njegovih besedah treba upoštevati tudi dejavnik, ali bodo ti ljudje dolgoročno želeli ostati v Sloveniji.
V povezavi s sodelovanjem s Turčijo pa je premier pojasnil, da so dosegli dogovor, ki ga bodo dorekli v sklopu dodatnih posvetovanj in potrdili čez deset dni, na naslednjem vrhu. Čeprav je sprva kazalo, da ne bo natančnejšega dogovora, gre zadeva v pravo smer, prihodnji teden bi dejansko lahko bili sprejeti zelo konkretni koraki pri sodelovanju EU in Turčije, je ocenil premier.
Dogovor po njegovih besedah med drugim vključuje ukrepe Turčije za ustavitev nezakonitih migracij iz Turčije proti Grčiji oziroma EU, obenem pa naj bi Turčija sprejela iz Grčije po načelu vrnitve nazaj določeno število sirskih in drugih migrantov.
V zameno za te ukrepe, zavezanost boju proti tihotapcem in ostrejšemu varovanju svoje meje pa se Turčija zdaj nadeja, da se bo nadaljeval postopek vizumske liberalizacije in da bo poleg že dogovorjenih treh milijard evrov dobila še dodatna sredstva v obdobju 2017-18.
