Slovenski premier od današnjih sestankov v Bruslju pričakuje poenotenje o zaprtju balkanske poti za nezakonite migrante, saj je to absolutno nujno.
Pri tem izpostavlja, da se slovenska pobuda zdaj s tem udejanja ter da je to prva v praksi živeča, delujoča, skupna in usklajena akcija skupine držav od Avstrije do Makedonije.
Ob zaprtju balkanske poti je treba po njegovih besedah to sodelovanje intenzivno nadgraditi s pomočjo Grčiji in tudi Makedoniji.
Poleg tega je treba po Cerarjevih navedbah v skladu z evropskim načrtom za premestitev beguncev znotraj unije omogočiti bivanje v EU tistim, ki imajo pravno utemeljen razlog za to.
Slovenija je po prenehanju navala nezakonitih migracij pripravljena sprejeti prve begunce v sklopu evropskega načrta za premestitev, v okviru katerega se je zavezala, da bo v letu in pol sprejela 567 beguncev, je pojasnil Cerar.
Aprila bo tako po premierjevih besedah sprejela prvih 40 do 50 beguncev in potem vsak mesec približno toliko, tako da bi v letu in pol prišli do omenjene številke.
"To je izraz naše solidarnosti, ki pa obenem upošteva naše integracijske zmožnosti," je poudaril Cerar in dodal, da bodo enako ravnale druge države v skladu s kvotami, ki bodo sorazmerno večje glede na njihovo velikost.
Ko bo balkanska pot učinkovito zaprta, bo to pomenilo tudi možnost, da se odstranijo tehnične ovire na vseh mejah, predvsem tudi znotraj schengna, je še izpostavil premier.
Pri tem je znova spomnil, da je Slovenija v posebnem položaju, ker varuje zunanjo schengensko mejo, medtem ko je Avstrija v drugačnem položaju.
Namen slovenske pobude je prav zavarovati območje Zahodnega Balkana pred konflikti, ki so mogoči, če se na območje zgrne na desetine tisoče migrantov, je pri tem še znova opozoril slovenski premier.
Opozoril je tudi na gospodarsko škodo ponovnega vzpostavljanja notranjih meja v Srednji Evropi in na možnost konfliktov med samimi članicami unije.
Na vprašanje, kako verjeten je dogovor o zaprtju balkanske poti glede na to, da Nemčija temu nasprotuje, premier odgovarja, da se bo Slovenija močno zavzemala za to.
Slovenski premier je izpostavil, da bi morala Turčija storiti več v boju proti tihotapskim združbam in pri ponovnem sprejemu ekonomskih migrantov iz Grčije.
Ne glede na to, ali bo zaprtje balkanske poti ostalo v končnem besedilu izjave, ki jo bodo sprejeli voditelji članic EU, pa bo Slovenija po njegovih besedah še naprej delovala v tej smeri.
Treba je namreč ohraniti schengen, tako da se začnejo v celoti izvajati schengenska pravila, je poudaril premier.
Slovenija je odločitev o tem sprejela že 19. februarja, vendar jo je začasno delno preložila do danes, ker je bilo treba še počakati na Nemčijo in dogovor s Turčijo, zdaj pa je čas, da se začnejo schengenska pravila v celoti uveljavljati, je pojasnil.
Popolno uveljavljanje schengenskih pravil po njegovih besedah pomeni, da bo Slovenija spuščala preko meje samo tiste, ki imajo za to pravno podlago in ustrezne dokumente.
Za utemeljene prosilce za azil bo vstop v članice unije po premierjevih navedbah še vedno mogoč v okviru evropskih načrtov za premestitev in preselitev beguncev ali na zunanjih mejah EU.
Dogovor o tem, da države vzdolž balkanske migracijske poti z doslednim uveljavljanjem schengenskih pravil počakajo do danes, je bil dosežen ob robu februarskega vrha.
Glavni razlog so po neuradnih informacijah volitve v treh nemških zveznih deželah 13. marca, zaradi katerih naj bi želela nemška kanclerka s to odločitvijo še počakati.
Nemčija sicer očitno še vedno stavi na sodelovanje s Turčijo, pri katerem pa se zapleta, saj je turška stran danes predstavila nove zahteve.
Slovenski premier je izpostavil, da bi morala Turčija storiti več v boju proti tihotapskim združbam in pri ponovnem sprejemu ekonomskih migrantov iz Grčije.
