Mate je pojasnil, da je notranja demokracija v SDS začela pešati, zato se je raje umaknil iz strankinega delovanja, v zadnjem letu se je močno oddaljil in je bilo današnje dejanje, kot pravi, le še vprašanje časa. »Način razmišljanja in dela v stranki ni blizu mojim pogledom na to, kar politika mora biti, zato sem se od takšnega pristopa oddaljil,« je včeraj pojasnjeval svoj izstop. S tem je postal eden redkih posameznikov, ki so po izstopu iz stranke konkretneje pojasnili razloge odhoda. To je storil teden dni po tem, ko so iz sveta SDS vrgli nekdanjo poslanko Damjano Petavar Dobovšek in tudi njega samega. Kot so navedli v SDS, so to storili, ker v stranki nista bila aktivna. Po naših informacijah pa je bil prav Mate tisti, ki je že vrsto časa opozarjal na nepravilnosti v stranki. Že dolgo časa sicer med vodjem stranke Janezom Janšo in v hrvaškem Čakovcu rojenim Matejem odnosi očitno niso bili najboljši, saj je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral v neizvoljivem okraju. Pred tem pa je bil strankin poslanec v državnem zboru.
Janša je na vrhu stranke že dalj časa kot vsi drugi predsedniki parlamentarnih strank skupaj.
Od vrha stranke do izstopa
Matejevo poznanstvo z Janšo sicer sega še v devetdeseta leta. V tistem času, leta 1992, je Mate postal svetovalec za mednarodno sodelovanje na obrambnem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Janša. Ko je ta prvič postal predsednik vlade, leta 2004, ga je povabil v svojo ministrsko ekipo. Od takrat je Mate štiri leta vodil obrambni resor, leta 2008 se je po volitvah tudi pridružil Janševi stranki in nato v letih 2009 in 2010 opravljal celo delo programskega tajnika stranke. Bil je torej eden od njegovih najtesnejših sodelavcev. Decembra lani se je zaposlil na Slovenskih železnicah kot strokovni sodelavec na področju koordinacije obrambnih zadev, varnosti in zaščite. Železnice sicer neuradno veljajo za kraj, kjer se zaposlujejo kadri SDS. Kot je dejal Mate, trenutno ne razmišlja o vstopu v katero drugo stranko. Če pa bo kam povabljen, napoveduje sodelovanje v strankah, ki bodo imele dober program in jim bo glavni cilj razvoj države in gospodarska rast.
SDS je v preteklih letih zapustila že kopica nekdaj pomembnih ljudi.
V preteklosti že odmevali številni odstopi
Z odhodom se je znašel v krogu vse večjega števila ljudi, ki so bili nekdaj blizu prvaku največje opozicijske stranke, a so danes potisnjeni na obrobje ali celo javno nasprotujejo strankinim politikam in prvaku. Med prvimi odmevnejšimi primeri oseb, ki so morale zapustiti stranko, se je znašel nekdanji glasni poslanec in podpredsednik SDS Ivo Hvalica, ki izstopil že davnega leta 2001. Stranko je pred volitvami leta 2011 zapustil tudi Gregor Virant in ustanovil novo stranko. Sledil mu je izstop Mihe Brejca, očeta Virantove soproge. Od stranke se je v tem času oddaljil tudi Peter Jambrek, ki je takrat celo dejal, da za stranko voli frustrirani nižji stroj. Pozneje je izjavil, da bi bilo za slovensko politiko bolje, če bi se Janša ukvarjal s čim drugim. Iz stranke je avgusta 2013 izstopil tudi nekdanji kontroverzni župan SDS Pavle Rupar, v istem času pa tudi Franc Pojbič, ki je brat še vedno aktualnega poslanca Marjana Pojbiča. Nekaj mesecev pred njima je iz strankinih organov izstopil nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk. V strankini nemilosti pa je že nekaj časa še eden izmed vodilnih mož, Andrej Vizjak, ki je bil v prvi Janševi vladi celo minister za gospodarstvo, a je v času, ko je bil njihov vodja v zaporu, kritiziral vodenje prvaka stranke. Iz podobnih razlogov leta 2014 za evropsko poslanko po desetih letih ni smela več kandidirati niti Romana Jordan. Tudi sama je namreč izrazila dvom v primernost, da stranko vodi Janša, ki je bil takrat v zaporu.
Vsi odhajajo, Janša ostaja
Odšla je torej že kopica posameznikov, ki so bili nekdaj na najvišjih položajih v stranki. Zdi se, da je edina stalnica politično spretni Janez Janša, ki je na čelu stranke že skoraj 23 let, dlje kot predsedniki vseh drugih parlamentarnih strank skupaj. V vsem tem času mu je uspelo zmagati zgolj na enih parlamentarnih volitvah. Ni pa povsem izključeno, da mu na prihodnjih volitvah, še posebno ob zaostrovanju begunske krize, celo spet uspe postati predsednik vlade.
