»Tisti, ki so to bančno luknjo izkopali, danes kadrujejo v NLB ali pa se na pozicije celo vračajo,« je bil do menjav v upravi NLB kritičen poslanec Jožef Horvat (NSi). V NSi sicer pričakujejo, da bosta nova uprava in nadzorni svet nadaljevala vlaganje kazenskih ovadb zoper odgovorne za bančno luknjo, a menijo, da do tega zaradi navedenega verjetno ne bo prišlo.
Resnično vse kaže, da je kadrovanje v nadzorni svet in kasneje še v upravo NLB v rokah tistih, ki so že bili na najvišjih položajih v banki, nato pa so se, predvsem v času mandata druge Janševe vlade, umaknili na rezervne položaje v gospodarstvu in politiki.
Po dokapitalizacijah delna privatizacija NLB je sicer bila z 1,55 milijarde evrov dokapitalizirana leta 2013, kot pogoj za odobritev te državne pomoči s strani Evropske komisije pa je bil sprejet katalog zavez. Ena od njih je bil prodaja NLB do konca leta 2017. Država bo pri tem smela obdržati kontrolni delež 25 odstotkov plus eno delnico.
Kdo so tisti, ki kadrujejo?
Med ključnimi akterji so predsednik uprave SDH Marko Jazbec, ki je bil član uprave NLB v letih 2009–20012, kasneje pa zaposlen v turistični diviziji kranjske Save. Na kadrovske posle vpliva tudi razvpita siva eminenca Matej Narat, član uprave NLB v letih 2002–2009 in nato predsednik uprave. Narat je bil do lanskega novembra predsednik uprave Save, a so ga kasneje s te funkcije odstopili, saj je upravi slabe banke (DUTB) preprečeval zaseg delnic Save Turizma. Pri tem sta mu politika in stranka SMC, ki nadzoruje SDH, ves čas krili hrbet, saj je SDH bil zainteresiran za odkup terjatev DUTB do Save. Državna naložba v tej družbi namreč velja kot pomembna za slovensko turistično ponudbo.
Zasluge za to zadnjo opredelitev gredo predvsem Metodu Dragonji, ki je za to poskrbel kot državni sekretar v vladi Mira Cerarja. Dragonja je sicer med letoma 2008 in 2013 vodil moskovsko predstavništvo NLB.
Kdo so tisti, ki so bili kadrovani?
Skupščina NLB je včeraj odpoklicala prvega nadzornika banke Gorazda Podbevška in člana nadzornega sveta Miho Košaka ter imenovala pet novih članov NS NLB. To so postali Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Laszlo Urban. S spremembo statuta so nadzorni svet sicer razširili s sedmih na devet članov.
Namesto Podbevška bo nad upravo NLB zdaj kot predsednik uprave bdel Ribnikar, ki že ima izkušnje z vodstvenimi funkcijami v skupini NLB. Od sredine leta 2007 je namreč skupaj s Črtomirjem Mesaričem in omenjenim Naratom sedel v upravnem odboru NLB Montenegrobanke, a. d., leta 2011 pa je prevzel vodenje te podružnice. Pred tem je bil Ribnikar vrhovni tožilec, kariero pa je nadaljeval tudi v Zavarovalnici Triglav.
Po pisanju medijev velja za človeka, ki je tesno povezan z nekaterimi vplivnimi politiki, zlasti z Milanom Kučanom in Janezom Kocijančičem. Prihaja iz stare in politično zelo aktivne družine, ob tem se rad pohvali, da ta družinska aktivnost traja že več kot stoletje in je v tem času preživela že veliko različnih sistemov.
Prvi nadzornik banke bo Ribnikar, kader z dobrimi političnimi zvezami. V preteklosti je že znal zamižati na levo oko.
»Minimalni poseg« v obstoječo zasedbo
»Odločili smo se, da bomo minimalno posegli v obstoječo zasedbo. Dve tretjini obstoječih članov delujeta naprej, zaradi zahtev bančnega regulatorja v preteklosti in zaradi zaprosila nadzornega sveta pa smo skozi statut razširili število članov na devet,« je v izjavi za medije povedal predsednik uprave SDH Marko Jazbec.
Nadzorni svet največje banke v državi, ki je tik pred delno privatizacijo, so po njegovem uravnotežili v vseh smislih. »Gre za dva nova člana, ki sta doslej že zasedala položaja v nadzornih svetih dveh pomembnih slovenskih bank, dva sta karierna bančna pravnika, dva ugledna tujca z močnimi mednarodnimi referencami, dva Slovenca, ki sta uspešna v svojem delovanju v mednarodnem okolju,« je naštel.
Sledi delna privatizacija
SDH je ob kadrovski rošadi v NLB usmerjen tudi v začetek njene (delne) privatizacije, ki jo strategija upravljanja državnega premoženja predvideva do konca leta 2017, in sicer po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) in tako, da država v banki obdrži 25 odstotkov plus eno delnico.
