Študenti zahtevajo rektorjevo glavo, ker 'Univerza hira, elita profitira'
STA
28. 1. 2016, 15.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:
Okoli sto študentov in zaposlenih na fakultetah se je zaradi afere o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost danes zbralo pred ljubljansko univerzo na protestnem shodu. Zahtevali so odstop rektorja Ivana Svetlika ter demokratizacijo visokega šolstva. Zahteve glede zakona o visokem šolstvu so predali tudi ministrstvu za izobraževanje.
STA
STA
Jaša Lategano
Na protest so prišli v spremljavi glasbe, opremljeni s fotografijami spornih ministrov in rektorja ter plakati, na katerih je med drugim pisalo Delite elite, Kakšna (naj) bo univerza 21. stoletja in Univerza hira, elita profitira.
"Vzajemno izogibanje odgovornosti za povzročeno škodo neposredno omogoča notranja politika rektorja Ivana Svetlika, zato zahtevamo njegov takojšen odstop," je dejal Jaša Lategano iz študentske organizacije Iskra, ki je bila organizatorka shoda. "Medtem ko se v javnosti upira varčevanju, navznoter varčuje na račun najbolj preobremenjenih zaposlenih ter študentov," je dejal.
STA
Glavni negativci.
Svetlika je med nagovorom izpostavila tudi Mojca Žerak iz Iskre. "Poleg discipliniranja šibkejših v obliki prekarizacije delovnih mest, povečanja obremenitve nižjih akademskih kadrov ter nepedagoškega osebja, krčenja študijskih programov, višanja vpisnin, manjšanja števila brezplačnih izpitnih rokov in omejevanja pravice študentov k pritožbi zoper napake in zlorabe na njihov račun, spodbuja povečanje obsega in pomembnosti tržne dejavnosti, kot sta izredni študij in komercialno naravnani raziskovalni projekti," je dejala. Dodala je, da Svetlik ni edini krivec za zlorabe, a si tudi ne prizadeva za sistemske spremembe, ki bi te zlorabe odpravile.
STA
Ministrici Maji Makovec Brenčič pa so zbrani očitali, da prihaja iz vrst akademskih elit,"ki krožijo po funkcijah in služijo z različnimi psevdoznanstvenimi projekti, sejninami in dodatki za stalno pripravljenost", kar je po mnenju Iskre v posmeh študentom in zaposlenim.
Pozivajo jo, naj pokaže, da s svojim "kesanjem" misli resno in v spremembe zakona o visokem šolstvu vključi demokratizacijo odločanja in nadzora univerz, sistemsko ureditev financiranja visokega šolstva, s katero bo država s postopnim vsakoletnim dviganjem na transparenten način do leta 2020 zagotovila financiranje v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda, definicijo javne službe, ki bo opredelila znanje kot javno dobrino, ter razmejitev redne, brezplačne javne službe in tržnih storitev visokošolskih zavodov.
S to izjavo so se protestniki napotili do ministrstva za izobraževanje, kjer pa so odklonili srečanje s predstavniki ministrstva.
STA
