Davčne blagajne morajo uporabljati tisti zavezanci, ki morajo izdati račun za dobavljeno blago ali storitev in morajo voditi poslovne knjige in evidence, plačilo pa prejmejo v gotovini. Pri tem se za gotovino štejejo tudi plačilne ali kreditne kartice.
Odslej morajo ob vsakem plačilu z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS (Furs). Ta bo račun potrdila, podatke pa shranila, s čimer bosta omogočena sledljivost in nadzor nad izdanimi računi.
Različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, se bo tako onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili. Po izračunih vlade bi lahko zato pobrali od 50 do 100 milijonov evrov več dajatev letno.
Da bi razbremenili tiste zavezance, ki izdajajo le manjše število računov in so jim davčne blagajne prevelik strošek, je na voljo brezplačna aplikacija Mini blagajna, do katere je mogoče dostopati prek Fursovih spletnih strani.
Ponudniki blaga in storitev so morali na vidnem mestu v poslovnem prostoru razobesiti obvestilo, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Ta obvestila morajo biti zelene barve, predpisani sta tudi oblika in velikost.
Zavezanci se sicer lahko odločijo za dveletno prehodno obdobje, ko lahko račune še vedno izdajajo iz vezanih knjig računov, a v tem primeru v istem poslovnem prostoru ne smejo imeti elektronske naprave za izdajanje računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.