Četudi sta arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik za idejno zasnovo tega muzeja, ki je zdaj prazen, prejela Glazerjevo listino, se kaj drugega s tem v zvezi ni zgodilo.
sta
Projekt muzeja in spominskega centra na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v Melju, katerega osnutek so v Mariboru predstavili že pred letom dni, je trenutno na mrtvi točki.
Mediaspeed
Janez Ujčič, nekdanji podžupan MOM: »Čakamo odločitev župana, da zagotovi financiranje odkupa objekta, medtem ko je z rusko stranjo vse dogovorjeno.«
VEČ TISOČ RUSKIH UJETNIKOV
Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča v mariborski četrti Melje del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Številni so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrli. Objekt, ki je zdaj prazen, naj bi se s podporo Rusije v prihodnje prelevil v muzej. Na slovesnosti julija lani, ki se je je udeležil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, so predstavili tudi virtualno predstavitev bodočega muzeja, na ogled pa so za en dan postavili manjšo razstavo.
Predmeti s te razstave so po besedah direktorice Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandre Berberih Slana zdaj shranjeni v muzeju.
DENARJA NI
Projekt naj bi vodilo rusko veleposlaništvo v Ljubljani, s pojasnili pa so zelo skopi tudi na mariborski občini. Dejstvo pa je, da v letošnjem občinskem proračunu ni predvidenih 220.000 evrov, kolikor naj bi znašala vrednost nepremičnine v Melju. Nekdanji podžupan Janez Ujčič, eden od pobudnikov postavitve muzeja, je dejal, da je ruska stran še vedno pripravljena financirati postavitev in vzdrževanje muzeja, vendar pa mora mariborska občina najprej odkupiti zemljišče, ki je trenutno v zasebni lasti.
Mediaspeed
