arhiv Botanično društvo Slovenija

Če kdo pride z njo v stik, »mu srečanje« ne bo ostalo v lepem spominu, saj so posledice precej neprijetne in tudi nevarne. Biolog Nejc Jogan iz Botaničnega društva Slovenije, ki jez drugimi biologi štiri leta sistematično odstranjeval omenjeno rastlino vzdolž železniške proge pri botaničnem vrtu, oriše posledice njenega stika s telesom. Med drugim omeni, da če nas nevarna rastlina oplazi, v prvem trenutku niti ne začutimo bolečine.

Facebook

Običajno se pojavi šele naslednji dan. Ko sončna svetloba osveti obolelo mesto, se na tem mestu poruši DNK-kože in nastane opeklina, lahko se pojavi mehurček. Zato je pomembno, da se po stiku z nevarno rastlino dva dni izogibamo soncu. Še posebno nevarna je, če nam njen sok brizgne v oko in si ga potem ne izperemo z vodo. V tem primeru lahko celo oslepimo.

Facebook

Rastlina ni prežeča nevarnost le za človeka, temveč tudi za pse, ki lahko ob stiku z njo prav tako oslepijo. Tujerodna rastlina je k nam prišla iz Azije, na slovenska tla so jo prinesli ljubitelji eksotičnih rastlin, saj ima zanimive cvetove. Poleg tega je zanjo značilen agresiven način razmnoževanja, pri katerem tvori težko prehodne nasade. 

Orjaški dežen ni edina nevarna rastlina pri nas. Prvo mesto zaseda ambrozija, ki je ena od najbolj alergogenih rastlin. Prav zaradi škodljivosti je z zakonom zapovedano njeno odstranjevanje in zatiranje. Od avgusta 2010 velja tudi odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno rast pred cvetenjem. Ob tem Nejc Jogan izrazi upanje, da se bo za ambrozijo na »listi za odstrel« čim prej znašel še orjaški dežen.