Zgodba bo nedvomno dobila epilog na sodišču. Vse do takrat pa se bodo verjetno Črnomeljčani, katerih sorodnike je pokopal Boštjan Malerič, spraševali, kakšna je bila zadnja pot njihovih najbližjih.
Naj se sliši še tako nemogoče, je zgodba, ki prihaja iz Bele krajine, še kako resnična. Žal ima vse elemente kaznivega dejanja, ki bi spadalo kvečjemu v kakšno ameriško grozljivko. Skrunitev groba in trupla ter oviranje pogreba. To so razlogi, zaradi katerih so novomeški policisti na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali kazensko ovadbo, in to ne kar za nekoga, temveč za osebo, ki so ji mnogi Dolenjci zaupali pokojnega sorodnika, da ga pripravi in skupaj z njimi pospremi na njegovo zadnjo pot na tem svetu – lastnika tamkajšnjega pogrebnega podjetja.
Policisti so uradno zapisali, da gre za 36-letnega osumljenca, ki pa je med našim raziskovanjem dobil tudi ime. Po neuradnih informacijah, ki smo jih uspeli pridobiti, gre za sicer edinega 36-letnega pogrebnika iz Dolenjske, Boštjana Maleriča iz Črnomlja, ki je ta družinski posel – Miklavž Malerič, pogrebne soritve, d. o. o. – prevzel od svojega očeta.
Pokojnike hranil v garaži
Kot je moč slišati, naj bi Malerič pokojnike nekaj časa hranil v garaži in jih nato skupaj – v večjem številu – vozil na upepelitev v Ljubljano. S tem si je zmanjšal stroške prevoza. A to še ne bi bilo tako narobe, če bi bil pepel pokojnikov pravočasno dostavljen na njihov pogreb. Tako pa naj bi se dogajalo, da je pogreb potekal ob prazni žari, nekatere izmed njih pa naj bi po pogrebu celo izginile. Ker gre za izjemno hude obtožbe, smo z njimi soočili dotičnega pogrebnika Boštjana Maleriča, ki pa je vse skupaj zanikal.
»Brez odvetnika do drugega tedna ne bom dajal nobenih izjav,« nam je uvodoma dejal Malerič in obenem zagrozil s sodnim pregonom. Nam je pa kljub temu dejal, da točno ve, kdo stoji za govoricami, ki so se pojavile v zvezi z njegovim podjetjem, in zatrdil, da »nič od tega ni res«. Malerič je še nedolgo tega posel pogrebnih storitev opravljal skupaj s svojo ženo Rozalijo. Takrat sta skupaj v pogovoru za Dolenjski list, zanimivo, izjavila tole: »Pri nas je lahko vsak pogrebnik, medtem ko je v tujini treba opraviti izpite, pa tudi nadzoruje se, kako pogrebnik opravlja storitev.« Pozneje sta se z ženo razšla, slednja pa je kmalu po ločitvi odprla svoje podjetje, ki se prav tako ukvarja s pogrebnimi storitvami.
Dejstvo je, da za svoje najdražje želimo dostojen pokop in nikakor ne, da smo soudeleženi pri absurdni zgodbi, kot je tale. Je pa nedvomno sprožitelj alarma zaradi neurejenih zadev na tem področju in močni potrebi po prenovi zakonodaje in nadzora pogrebnih storitev.
