»Skrbi me, ker bo letu konja sledilo leto koze. To je namreč vzvišena gospa, ki vedno stoji na vrhu skale in se ne ozira na tiste pod njo. Vzvišena svetovna bogatija bo v prihajajočem letu koze hotela narediti red po svoje. Navadni smrtniki pa bomo nasrkali.«
»Topla jesen naznanja, da se spomladi zima težko poslavlja,« se glasi ena od stoletnih resnic iz zakladnice ljudskih modrosti, ki jih ima mag. Dušan Kaplan zapisane v svoji vremenski praktiki. Saj veste, pratike so bile nekdaj nekaj podobnega, kot je danes internet – v njih je bilo vedno za vsakogar nekaj. A šalo na stran, vsebovale so predvsem zapise o vsakdanjih stvareh in dogodkih, njihove stalnice pa so bile lunine mene, vremenske napovedi, precej zdrave pameti in prgišče humorja.
Ljubezen do iskanja biserov iz slovenske ljudske zakladnice je v njem prebudila profesorica Silva Trdina, avtorica znamenite knjige Besedna umetnost. Tudi na učiteljišču so jih v tistih časih spodbujali k zbiranju ljudskih povesti, pravljic in misli. Dušana je zanimalo vreme v širšem pomenu. Že kot otroku, ki je rastel na Blokah, torej v podeželskem okolju, se mu je zdelo zanimivo, ko je, denimo, sosed dejal ženi: »Micka, danes ne bomo želi, jugozahodnik vleče. Popoldne bo deževalo.« To zanimanje za vremenske izkušnje in modrosti v lepi in kleni govorici je gojil vse življenje. Danes je to njegov upokojenski konjiček.
Gospod, ki je zelo ponosen predvsem na svojo družino, učiteljsko pot pa tudi na to, da je leta 2002 dobil nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v strokovnem šolstvu, je predvsem zelo preprost možakar, ki si želi biti čim bliže naravi. Najraje obuje pohodniške čevlje, se odpravi v gozd ali v gore ter opazuje in posluša. Lahko ga zalotite, kako objema mogočen bor, da bi se napojil z njegovo energijo, kako opazuje mravlje ali kako se z ljubeznijo ukvarja s svojimi čebelami.
Kako si danes ob sončku lepa!
Dušan pravi, da mu pri njegovih prizadevanjih, da bi dobil celovito sliko in pripravil napoved, pomaga ne le luna, temveč cela vrsta stvari, recimo znanilci iz narave, čebele in mravlje. Njihovo vedenje jim narekuje genetsko prirojeno znanje. Tudi vedenje živali, ki se pasejo na prostem, lahko kaj sporoča, če jim ni nagona uničilo to, da so del leta zaprte v hlevih. Cvetje, rastline, drevje, vodni tokovi … »Samo ljudje v tej naši življenjski norišnici ne vidimo več teh sporočil. Nanje se požvižgamo. Mislimo si, da smo nekakšna božanska bitja in da se lahko izvzamemo iz kompletnega vesoljskega dogajanja, vplivov sonca, delovanja sončnih izbruhov, energij in sil, ki vladajo v vesolju, skratka vsega, kar zunaj nas ureja ta naš svet. Tudi če nočemo, smo vpeti vanj. Seveda teh stvari ne smemo jemati fatalno, se pa moramo vedno zavedati, da ima zadnjo besedo Narava.«
Strinjava se, da je vreme od nekdaj ponujalo obilo možnosti za analize in napovedi, seveda pa tudi za pogovore. »Pa tudi pri dvorjenju pride zelo prav,« doda v smehu. »Kako si danes ob sončku lepa, rečeš in osvojiš dekle,« nagajivo pojasni.
Vprašam ga, ali je težko napovedovati vreme. Ljudje od vremenarjev pričakujejo, pravzaprav že kar zahtevajo točne napovedi. »Seveda je težko. Kljub vsem sodobnim računalniškim programom še vedno ni enostavno napovedati vremena za tri dni vnaprej. V Sloveniji pa še posebej, saj ima vsako dvorišče svoje vreme, kot je slikovito opisal razmere pri nas znani meteorolog Andrej Velkavrh. Zelo prav ima. Ljudje se ne zavedamo, da gre za napovedi na drobni človeški ravni, ki so iztrgane iz mogočnega univerzuma. Ko danes poslušam naše vremenoslovce, se mi zdi, da je napovedovati vreme sila zapleteno, skoraj nemogoče. Podnebje smo tako zelo pokvarili z izpusti vse mogoče nesnage v ozračje, da vse te moje napovedi sploh ne bodo držale.«
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Torej se vreme nič več ne ravna po stoletnih resnicah iz zakladnice ljudskih modrosti? »Lahko bi rekli, da jo precej svojeglavo ubira po svoje. Luna je velika gospa, ki marsikaj zmore, človeških oslarij, ki jih krivim za nesorazmerja v vremenskih pojavih, pa ne more popravljati. Kljub temu lahko z gotovostjo napovem, da bo zima kar snežena in da se bo vlekla vse tja do velike noči, torej do 5. aprila. April bo dokaj lep, prvomajski prazniki pa bodo hladni in deževni.«
Dušan pravi, da je Mihael (29. septembra) prvi med svetniki, ki napovedujejo, kakšna bo zima. Letos je bilo na ta dan lepo in sončno vreme, to pa pomeni hudo zimo. »Kaj naj bi bila huda zima, pa bomo šele videli. Na Blokah je bilo pozimi hudo, če je bil mraz z burjo, če je plundra močila čevlje ali pa so zameti otežili promet. Sicer pa smo takih zim vajeni. Če je na Blokah okrog ničle, pravimo, da je že soparno,« doda v smehu.
Za zdaj je še težko kaj napovedati, saj morajo napoved potrditi in dopolniti še nekateri drugi svetniki: Urša (21. oktobra) in Andrej (30. novembra). Pozneje pa bo še Barbara (4. decembra) napovedala, koliko bo snega, veter, ki bo vlekel na sveti večer, pa, kakšni vetrovi bodo pihali prihodnje leto … Vse to so lepi in zanimivi kazalci, ki izhajajo iz proučevanja ljudskih modrosti, povezanih z napovedovanjem vremena, pojasnjuje Dušan.
Ljudje se požvižgamo na sporočila narave
Je kateri med svetniki oziroma ljudskimi vremenarji napovedal tako toplo jesensko vreme, kot smo mu bili priča v prvi polovici oktobra? Je to tudi njega presenetilo? »V vsem letu ni prav nič kazalo na to babje poletje. Prosim vas, nikar tega ne imenujte indijansko poletje, ker je to vzeto iz ameriške kulture. Raje uporabljajte prelepo slovensko zloženko – babje poletje. Nič ni kazalo, da bo tako vroče. To je izjema. Takšne preobrate lahko prinese kitajsko leto lesenega konja, v katerem bomo vse do konca februarja in ki nastopi vsakih 12 let.«
In kaj ima z vremenom opraviti dejstvo, da smo v kitajskem letu lesenega konja? »To znamenje lahko prinese nesreče, poplave in tudi potrese. Saj smo že imeli žled, zemeljske plazove, poplave … To znamenje prinaša vse vrste pretresov, in to tako v naravi kot v politiki in v življenju navadnih smrtnikov. Skrbi me, ker bo letu konja sledilo leto koze. To je namreč vzvišena gospa, ki vedno stoji na vrhu skale in se ne ozira na tiste pod njo. Vzvišena svetovna bogatija bo v prihajajočem letu koze hotela narediti red po svoje. Navadni smrtniki pa bomo nasrkali.«
Krompirjeve počitnice bodo lepe
Po napovedih mag. Dušana Kaplana je bilo vreme ob zadnjem krajcu (15. oktober) res bolj kislo in megleno, mlaj (23. oktober) pa nam bo znova prinesel vedrino in krompirjeve počitnice bodo lepo, saj nas bo razveseljevalo vedro in toplo vreme. Prvi krajec oktobra (31. oktober) bo prinesel poslabšanje s snegom in viharnim vetrom. »Vseh svetnikov dan bo torej deževen. To nas bi moralo skrbeti, saj ljudska takole pravi: 'Deževni vsi sveti, pozimi zameti.' Pa tudi: 'Mraz na vse svete pomeni lep Martinov dan.' Vreme se bo namreč izboljšalo šele po ščipu (6. novembra), ki bo prinesel kar nekaj lepih dni. Enajstega novembra goduje Martin, ki je pomemben vremenski znanilec. Takole pravi ena njegovih modrosti: 'Če Martin sonce ima, huda zima prikrevsa.' In še tale: 'Če Martin zmrzuje, je pred božičem povodenj.'«
Res je pa tudi, da ščip pogosto podaljša vreme, kakršno je prinesel, včasih celo do mlaja, ki bo tokrat 22. novembra. Tako piše v stoletni pratiki, pove Dušan. Tja do mlaja si lahko obetamo lepo vreme. »Mlaj nas bo pripravil na resno zimo, saj nas čakata sneg in dež, pač odvisno od vetrov. Prvi krajec (29. novembra) bo prinesel mraz in hladne vetrove, grozi pa nam tudi močna poledica.«
Dež s snegom, plundra in megla
S prvim krajcem se začne adventni čas. Po kmečkem koledarju je to pravi začetek zime. Kaj nas čaka? »Dež in sneg za Miklavža. Po višini snega na Barbaro (4. decembra) bomo vedeli, koliko snega nam bo nasula zima. Saj veste: 'Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo.' Prav na Miklavža (6. decembra) preide luna v ščip. Prinesel bo dež s snegom in plundro. Kot se to pogosto dogaja, se zna nato takšno vreme vleči vse do mlaja (22. decembra), torej prav do dneva, ko se začne koledarska zima. Mlaj nam bo za božič prinesel pravo zimsko ozračje – mraz, sneženje in hladen veter. V tem času si bomo zapisali, kaj nam kažejo Lucijini dnevi. Dnevi od Lucije do božiča (od 13. do 24. decembra) nam napovedujejo vreme za vse mesece prihodnje leto. Okoli Štefana (26. decembra) bo nekaj toplih dni. Za novo leto pa nam bo prvi krajec (28. decembra) znova prinesel dež s snegom, plundro in meglo.«
Kaj bo prinesla zima na začetku leta 2015? »Ščip (5. januarja) napoveduje viharno vreme s snegom in zameti. Kot običajno se bo takšno vreme vleklo vse tja do mlaja (20. januarja). To bo obdobje najbolj mrzlih dni v tem letu. Tudi do svečnice ne bo nič boljše. Šele na Blaža (3. februarja) se bo razvedrilo. Lepo bo in mrzlo. Nekaj dni okoli Rotije (6. februarja) bo kar močno snežilo. Potem pa se bo razvedrilo. Imeli bomo lepo in prijetno hladno vreme. A zimske sape že ne bodo več imele večje moči, pa tudi 'Matija (24. februarja) led razbija.' Letos bo to še posebej lepo pokazal in napovedal štirideset lepih dni v marcu.« In ko se bomo že kar navadili na spomladanske tople žarke in cvetoča polja, nam bo zima prav na prvi pomladni dan (20. marca) obudila spomin na snežne dni v prosincu, napoveduje Dušan. »Veliko noč (5. aprila) bomo, kot kaže, preživeli toplo oblečeni in z dežniki v rokah. Ščip (4. aprila) pa nam potem vse tja do Jurija (24. aprila) obeta lepo vreme, saj bo kar dobro zakuril. Prvomajski dnevi pa bodo hladni in deževni. Tako kažejo svetniki. A seveda ima zadnjo besedo narava. Ta bo odločila. In prav je tako. Le spoštujmo jo,« konča svojo pripoved mag. Dušan Kaplan.
