Vsak dan manipulirajo z nami. Zasipajo nas z nepomembnimi informacijami, da ne bi razmišljali; ustvarjajo probleme, da bi ljudje laže sprejeli omejitev svobode; uvajajo spremembe, ki bi se jim, če bi se zgodile naenkrat, ljudje uprli, toda s politiko majhnih korakov jih počasi sprejemamo; zlorabljajo nas, tako da med nas sejejo jezo in strah; mehanizmi delovanja postajajo tako zapleteni, da jih »navaden« človek ne razume. Deset najpogosteje uporabljenih strategij medijskega manipuliranja je na temelju pisanja in raziskovanja enega najvidnejših svetovnih mislecev Noama Chomskega zbral Sylvian Timsit. V praksi so dobro dokumentirane.
Tudi dr. Miro Cerar, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, opozarja na vpliv, razsežnost in posledice manipulacije na naše življenje.
Kje se kaže manipulacija svetovnih elit, ki tako zelo vpliva na nas?
Na svetovni ravni so manipulacije ogromne: vseh vrst jih je in dramatično vplivajo na dogodke v svetu. Kadar beremo literaturo ali gledamo dokumentarce, ki samo deloma predstavljajo nekatere izmed manipulacij – mnoge obravnavajo na ravni teorij zarot, za mnoge večina ljudi sploh ne ve oziroma o njih niti ne sluti, ker so tako prikrite – vidimo, da predvsem velesile s hudimi manipulacijami povzročajo marsikaj: padce vlad, revolucije, ekonomske krize, uničevanje okolja. Samo zato, da bi svojim lobistom, med katere sodijo multinacionalke vseh vrst, vojaška in naftna industrija itd., omogočile velik zaslužek. In da bi se, seveda, nosilci državne oblasti v teh državah obdržali na oblasti. Z velikimi manipulacijami se profesionalno še posebej ukvarjajo obveščevalne in druge službe, ki za ta namen trošijo veliko denarja s tajnih proračunov ali iz skritih bančnih naložb. Povprečen človek o tem tu in tam kaj sliši, a v resnici verjetno niti noče vedeti, za kaj gre, ker bi mu to preveč otežilo življenje. Slovenija je v preseku takšnih manipulacij. Po eni strani smo Slovenci žrtev naših domačih manipulatorjev, po drugi strani pa mednarodnih, ki vidijo v Sloveniji svoje interese in zato pritiskajo tudi na one prve.
In smo zanimivi – gozdovi, voda in geostrateški položaj Slovenije.
Slovenija je za tujce zanimiva zaradi geostrateškega položaja, nekaterih naravnih bogastev in še česa, zato bi morali veliko bolj paziti, da ne postanemo le plen večjih držav ali multinacionalk. V prihodnje bo treba še posebej močno varovati naše vodno in gozdno bogastvo! Toda ne smemo pozabiti, da imamo za zdaj še vedno tudi velik človeški kapital, ki pa ga zaradi krize in bega kakovostnih kadrov v tujino počasi izgubljamo. To pomeni, da vse vložke države in družbe v te ljudi dobi tujina, mi pa izgubljamo vrhunski delovni in intelektualni potencial. Toda to te doleti, če ne znaš dobro upravljati lastne države in če si pohlepen.
Zdi se kot začaran krog.
Naj povzamem: Slovenci se ne moremo izogniti vpetosti v svetovne tokove, tudi manipulativne. Naša velika težava je v tem, da smo sami sebe oslabili do te mere, da nimamo več mednarodnega ugleda ter nobene finančne in ekonomske moči – tako smo postali izvrsten plen. V takem položaju si prisiljen popuščati interesom tistih, ki naj bi ti pomagali. S tem pa je žal pogosto tako, da se pomoč sprva kaže kot nekaj zelo dobrega, vendar to v resnici ni – tako se preobleče zlo: najprej ti ponudi roko, ko jo zagrabiš in ji začneš zaupati, pa se izkaže, da je v ozadju neki drug namen.
Oslabili smo sami sebe!
Govorim o velikih posojilih, ki jih države dobijo, da bi si opomogle, pri čemer ta posojila najpogosteje končajo v rokah nekaterih interesnih skupin, bankirjev, političnih strank. In kaj se nato zgodi? Država iz manjše zadolženosti pada v čedalje večjo, posledica vsega pa je kriza, v kateri nekateri posamezniki in skupine hudo obogatijo, ljudstvo postane še siromašnejše, država je pa na kolenih. Teren je nato pripravljen za to, da tisti, ki so posodili denar, nastopijo s svojimi pravimi interesi! In kar naenkrat postaneš država, v katero želijo prenesti kako svojo umazano industrijo ali umazane odpadke, ali pa ustanovijo na tvojem ozemlju kako vojaško bazo z jedrskim orožjem.
Ali pa želijo prevzeti vodne vire.
Tudi to, zgodilo se je že marsikje, denimo v nekaterih afriških in južnoameriških državah. Izkazalo se je kot katastrofalno za prebivalstvo!
