V žalno knjigo so se vpisali srbski premier in številni drugi politiki – ne nazadnje je bil Velimir Bata Živojinović tudi srbski poslanec. A vsekakor so bolj zanimive zgodbe, ki so se jih ob tej žalostni novici spomnili njegovi kolegi, ki so vsi po vrsti Bato izjemno cenili, saj je bil izjemno profesionalen in predan umetnosti.
Prav zaradi njegove predanosti in izjemnega talenta so ga občudovali celo takšni velikani, kot je bil igralec Orson Welles, s katerim sta snemala Bitko na Neretvi, ki jo je režiral Veljko Bulajić, ki je o Bati povedal: »Bata je imel izjemen, nedosegljiv talent. Jaz sem se z njim po naključju spoznal v bifeju, poklepetala sva in všeč mi je bilo, kako razmišlja. Na prvem snemanju je briljiral, zato sem mu takoj zaupal glavno vlogo. Ko smo snemali Bitko na Neretvi, je Orson Welles nekajkrat prišel na snemanje, ko je on snemal. Bil je fasciniran nad Bato …«
PRIJATELJ POLIČ
Radko Polič se je za srbske medije spominjal, kako je nekoč Bati pripovedoval, kako ga v Sloveniji, kjer je pač doma nevoščljivost, vsi zafrkavajo, on pa mu je odvrnil: »Ma, Radko, pusti to. Obrni se in pojdi po svojih poteh. Imaš prijatelja, in ko ti bo težko, me pokliči …«
EDEN OD NAJVEČJIH
Lazar Ristovski je kolega in prijatelja neizmerno cenil, po njegovi smrti je dejal: »On je eden od največjih, če ne tudi največji srbski in jugoslovanski filmski igralec … On je bil naš Jean Paul Belmondo in Garry Cooper, John Wayne in Robert Mitchum … To, da je naša država mala, so igralci še najmanj krivi …« Lazar je velikokrat sodeloval z njim, zato je povedal, da je kot večni profesionalec pomagal vsem – tako igralcem kot režiserjem in organizatorjem pri filmu. Poudaril je, kako težko je bilo igrati z njim, saj je bil tako dober, da je vse zasenčil. »Odšel je Bata, z njim pa tudi vsi boljši in moralnejši časi. On je legenda, legende pa ne umirajo. Krivica je, da se bodo zdaj politiki okoristili z njegovo slavo, niso pa omogočili, da bi videl svojega sina Miljka, preden je odšel v boljši svet …« je Lazar opozoril tudi na to, da je Batin sin že vrsto let v tujini, saj mu v Srbiji grozi zapor in se zato ni mogel posloviti od očeta pred smrtjo.
LEPA BRENA
Največja balkanska zvezdnica Lepa Brena je bila z Bato še posebej povezana – prav on ji je namreč predstavil bodočega moža. Na snemanju filma Hajde, da se volimo je namreč Breno objel in ji povedal, da je prišel njegov soimenjak. »Ker nisem vedela, za koga gre, mi je povedal, da je prišel Boba Živojinović in da naj zdaj grem tja do njega,« je povedala Brena, ki ima za pokojnega igralca samo pohvalne besede: »Bil je človeška, igralska in sploh legenda ... v vsakem smislu. Spominjala se ga bom po toplem in blagem pogledu in izjavi: ‘Brena, sprosti se, ti si, kar si, samo to naredi na najbolj naraven mogoči način …«
SVETLANA BOJKOVIĆ
Srbska igralka Svetlana Bojković je poudarila, s kakšno lahkoto je vse počel. »Bil je igralec, ki ni ničesar mistificiral v svojem poslu. On je vse počel z lahkoto, kar je bilo čudovito, ustvaril je izvrstno vzdušje. V vsakem filmu je bil sijajen, imel je tako karizmo, pojavo. Znan je bil po tem, da nikoli ni želel kaskaderjev, čeprav je zato dobil tudi nekaj poškodb. Delal je do konca, bil je skrajno preprost človek in to je osvajalo mnoge.«
IGRALKA DANICA
Tudi igralka Danica Maksimović ima podobno mnenje. »Bata se je povsem predal vsemu, kar je počel. Vem, kako je sedel v svojem stolu in razmišljal. Bil je neverjeten, vsi smo ga oboževali. On je bil tako čaroben in šarmanten … Bil je izjemno nadarjen igralec za vse vloge. Vse je zmogel, vsi so ga oboževali. On je že legenda, ne moremo reči, da je imel kakšno negativno lastnost …«
LJUBIŠA SAMARDŽIĆ
Ljubiša Samardžić je bil pogosto Batov soigralec. »Ko sem izvedel, da je naš ugledni kolega umrl, sem obnemel. Spomini ne bledijo. S svojim razkošnim talentom je v najinih skupnih filmih pustil neizbrisno sled. Pulj se nama je klanjal. Imel je posebno razkošen dar, s katerim je plenil gledališča. Naj mu bo lahka zemlja. Vsi smo na isti poti. Ljudje, ki odhajajo …«
BOSTA PO SMRTI SPET PRIJATELJA?
Poleg družine je Bati veliko pomenilo prijateljstvo s kolegi, med katerimi je izstopalo prijateljevanje s hrvaškim igralcem Borisom Dvornikom, ki pa je imelo vzpone in padce. Filmski režiser Vladan Živković je pred kratkim povedal, kaj se je leta 1971 zgodilo med snemanjem filma Most Hajrudina Šibe Krvavca. »Bili smo v 15. nadstropju hotela Ambasador, kjer je bil bar. Bilo smo Boris Dvornik, Bata Živojinović, nevropsihiater Zoran in jaz. Bata se je v nekem trenutku obrnil k meni rekoč, da sem najmlajši in naj prinesem štiri viskije. Šel sem na šank, in na pladnju nosim pijačo, ko vidim, da je Zoran prestrašen in samo molči. Slišal sem neke glasove, on pa je stal sam. Vprašal sem, kje sta ona dva, Zoran pa je samo molčal. Sledil sem glasovom in iskal, dokler nisem odkril nepozabnega prizora. Boris in Bata sta se s svojima pasovoma obesila in visela s hotela! Pogovarjala sta se in vpila: ‘Kje je viski!?’ Malo je manjkalo, da nisem izpustil pladnja, tako sem se prestrašil. Potem sem vprašal Bato, kaj sta vendar počela, saj bi lahko umrla, pa je rekel: ‘Ma to ni nič, veš, kje vse sva visela, ko sva snemala Most …’«
Sicer pa sta se igralca spoznala že v 60. letih, ko je Dvornik prišel v beograjsko gledališče, kjer je igral Živojinović. Skupaj sta igrala v partizanskih filmih, kjer sta se borila na isti strani. Žal pa sta se v vojnih 90. letih v resničnem življenju znašla na nasprotnih straneh – Dvornik je bil na volilni listi HDZ, Živojinović pa je bil izbran v parlament v Miloševićevi stranki. V sredini devetdesetih je Boris nekdanjemu prijatelju poslal odprto pismo, ki pa ga Bata menda niti prebral ni. Leta 2006 sta zakopala bojno sekiro, ko je Boris poklical Bato, ki je bil tedaj v bolnišnici, vendar pa so se odnosi spet ohladili, saj je Bata še vedno koketiral s politiko, ko pa je Boris maja 2008 umrl, Bata ni niti upal na pogreb, saj se je bal, da bi mu v Splitu lahko kaj naredili.
